100% Irony Free

Najbrž sem si kriv sam, da se pustim tako sprovocirati z uvodniki v brezplačnem tedniku Žurnal, ki jih izpod peresa izliva Dejan Steinbuch, ta neizčrpni vir desničarko obarvanih prispevkov in komentarjev. Res ne vem kaj mi je treba sploh odpreti ta časopis, ko bi ga lahko brez skrbi zabrisal med star papir in ga uporabil za kaj bolj korostnega, za branje ni ravno primeren, lahko usodno poškoduje človekov IQ.

Tako vidim, da gospod urednik izliva svoj žolč tudi danes. Tokrat se je spravil nad predsednika republike Janeza Drnovška in v podnaslovu svojega »prispevka« zapisal: »Drnovšek je na dobri poti, da gre v zgodovino kot eden najslabših slovenskih voditeljev«. In ko sem enkrat prebral tako daleč sem kar moral brati naprej in tudi tokrat me Steinbuchovo globokoumje ni pustilo na cedilu, sploh pa ne mojih živcev, ki so, kot vedno ko berem njegove umotvore, tudi tokrat močno trpeli.

Steinbuch med drugim piše: »Ob misli, da bo že čez pol leta potekel mandat Janezu Drnovšku, bržčas najbolj odleže legalistom in zagovornikom politične kulture. Kajti Drnovšek je brez dvoma slab predsednik. Ne samo zato, ker je javnost razburil s pomilostitvami pravnomočno obsojenih kriminalcev. Ne samo zato ker ni hotel biti predsednih vseh Slovenk in Slovencev, vseh državljank in državljanov. Ne samo zato ker je z zavračanjem uradne medicine vnesel dvom, nezaupanje in zmedo med običajne ljudi /…/ In, nenazadnje je, Janez Drnovšek je slab predsednik tudi zato ker nas ni nikoli nagovoril in pokazal kakšnih čustev«.

Komu bo odleglo, ko Drnovšku poteče mandat bomo še videli, a lahko že sedaj zatrdim da prav gotovo določenim krogom, ki so blizu naše vlade in seveda članom vlade s predsednikom Janšo na čelu. Po vseh teh trudih, da bi spodkopali ugled Janeza Drnovška, jim tega ne bo več treba početi, saj bo ta odšel kar sam. Morda jim je šel toliko na živce zato, ker se je v zadnjem času postavil po robu nekaterim ukrepom naše vlade. Najbolj odmeven primer tega je seveda romski problem in dogodki v Ambrusu, ko vlada z vso svojo močjo in pooblastili ni mogla zagotoviti državljanom republike Slovenije bivanja na teritoriju lastne države, kot jim to zagotavlja ustava RS. Za razliko od vlade Drnovšek ni popustil podivjani množici iz Ambrusa, ki je napodila romsko družino Strojan iz lastne parcele. Na žalost pa naš predsednik nima dovolj poooblastil, da bi lahko storil kaj več, kar Drnovšek nedvomno bi, saj je jasno pokazal tendenco po pomoči že s tem, ko se je napotil k družini Strojan z zabojniki v katerih bi lahko družina preživela hladne dni okoli novega leta. Med tem ko se je predsednik na lastno pest kregal in prepiral s prebivalci, ki so njegovemu konvoju zaprli pot, ni bilo s strani naše desne vlade nobenega odziva. Vlada se je v tem primeru izkazala za nesposobno v dveh pogledih, kot prvo ni uspela zagotoviti lastnim državljanim bivanja na kraju, kjer si sami želijo prebivati, s čimer jim ni mogla zagotoviti temeljne ustavne pravice, ki jo ima vsak državljan, drugič pa se je pokazala za nesposobno, ko s svojo lastno represivno silo, policijo, ni mogla zagotoviti reda in varnostni določenih državljanov, ter dopustila ponižanje policije s tem, ko so krajani preiskovali njihova vozila, če se morda v njih ne skriva družina Strojan.
Verjamem, da jim je po vseh teh neuspehih Drnovškov obisk pri Strojanovih šel še kako v nos, zato tudi verjamem da komaj čakajo, da mu poteče mandat.

Spodkopavanje njegovega ugleda se seveda nadaljuje z nedavno afero črnega fonda obveščevalne službe, ki pa se je nedavno še bolj razplamtela ob izjavi nekdanjega direktorja Iztoga Podbregarja, da je njegov podpis na dokumentih ponarejen. Človek se vpraša kaj so hoteli s tem doseči in molk predsednika vlade je sila zanimiv. Morda pa je to le poskus iz obupa, da se očrni nasprotni politični blok, ki je končno začel spet pridobivati na javnomenjskih anketah? Nikoli se ne ve.

Glede pomilostitev, ki jih omenja Steinbuch, pa le toliko: predsednik republike ima po ustavi to pravico in prav gotovo je ne podeljuje kar vsakemu, ki zaprosi zanjo. Kar pa se tiče nedavnih odmevnih pomilostitev pa naj spomnim, da je dal predlog za to minister za pravosodje Lovro Šturm, na podlagi česar je potem Drnovšek pomilostil določene osebe in določenim izbrisal kazen. Lovro Šturm pa je minister v vladi, v desni vladi, ki trenutno vlada v tej državi.

Prav tako ima vsak človek pravico do tega, da sam odloča kakšen način zdravljena si bo izbral, ali se bo zdravil s pomočjo uradne medicine ali pa alternativne. Drnovšek se je pač odločil, da bo poizkusil tudi z alternativo, s čimer gotovo ni omajal ugleda uradni medicini, kot trdi Steinbuch. Dokler je predsednik zmožen opravljati svojo funkcijo se lahko sam odloča, kakšen način zdravljena si bo izbral. Kar pa se tiče omajanja ugleda uradne medicine, čeprav po mojem mnenju tega ni storil, pa je ta že tako ali tako omajan predvsem zaradi slabih razmer v našem zdravstvu, katerim naša vlada z ministrom za zadravje Bručanom še zdaleč ni kos. Sicer pa od ministra, ki na vprašanja novinarjev odgovarja s smehljanjem ni pričakovati kakega napredka pri izbolšanju javnega zdravstvenega sistema.

Potem se Steinbuch spotakne ob Drnovško opozarjanje na genocid v Darfurju. Njegova dejanja označi kot utopična: »Namesto da bi se vsaj malo ukvarjal z lastno domovino, svojimi volivci če hočete, se raje loteva utopičnih projektov, ki na koncu niso obrodili nikakršnih sadov«. Se pravi je opozarjanje na genocid utopično in nekoristno dejanje? Po Steinbuchovo že morda, po mnenju kakšnega kolikor toliko razumnega človeka pa seveda ne. Res je, le zakaj se je Drnovšek šel spravljati v Darfur, ko pa je to delo za tiste večje in vplivnejše države in posameznike (kot sta Bob Geldof in George Clooney, ki ju omenja Steinbuch), predsednik tašne državice kot je Slovenija pa naj raje ostane doma in se ukvarja z imenovanji novih veleposlanikov ali še kaj bolj banalnega. Kot vemo predsednik republike po ustavi nima veliko pooblastil in je njegova funkcija bolj protokolarna. Edino kar lahko skuša storiti je, da s svojim vplivom in ugledom, ki ga ima med ljudstvom in tujimi državniki, skuša vplivati na dogajanja doma in po svetu, kar je Drnovšek tudi storil in si vsaj pri večini zato zaslužil velik plus. Kaj je že med tem delal predsednik vlade Janez Janša? Ah saj res…nič.

Steibucha v današnjem uvodniku moti tudi predsednikovo gibanje, češ da se je z njim »prelevil v glavno ikono obglavljene opozicije«. Potem nadaljuje, da se je opozicija dolžna postavljati po robu poziciji oz. vladi, predsednik pa naj bi bil, kot »reprezentativni del izvršne oblasti v istem čolnu kot vlada«. Torej po njegovem bi moral predsednik plesati tako kot gode vlada. Žal pa to ne drži (na srečo). Predsednik republike je res del izvršne oblasti a je v svojem delovanju popolnoma avtonomen in je tudi voljen s strani ljudstva na predsedniških volitvah (za razliko od nekaterih drugih držav, kjer predsednika države imenuje parlament; Italija, Nemčija…). To pa že avtomatično pomeni, da nikakor ni del vlade in se mu nikakor ni treba uklanjati vladi, kot bi si to v naši vladi želeli. Na srečo predsednik republike pluje v svojem čolnu, ne v istem z vlado, zato tudi ni dolžan migati tako kot mu zaukaže vlada.

Da je Drnovšek v stalnih konfliktih z državnimi institucijami, kot piše Steinbuch, pa se gre za zahvalit hinavščini desnega dela slovenskega političnega spektra, saj je tu najbrž mišljeno dejstvo, da Slovenija še sedaj nima novega guvernerja Banke Slovenije. Pa bi ga lahko imeli že zdavnaj, če bi Državni zbor sprejel predlog predsednika in imenoval prejšnjega guvernerja Mitjo Gasparija za nov mandat. A se to ni zgodlilo, saj je našim vrlim desničarjem Gaspari stopil v nos, morda zato ker so bili ljubosumni nanj, saj je predvsem on žel pohvale ob tako učinkovitem prevzemu evra v Sloveniji. Gaspari si je pohvale zaslužil, toda kjub temu mu vlada in največji koalicijski stranki SDS in NSi nista dali podpore. Potem pa se jezgodila še tista mini aferica z negativnimi poročili o stanju financ, ki naj bi jih pošiljali iz BS v Bruselj. Čeprav vsi vemo, da je bil to le dobrodošel izgovor za našo vlado, da se odkriža ponovnega imenovanja Gasparija. Najbrž zato, ker si je minister za finance Andrej Bajuk sam zaželel tega mesta?

Tako Gaspari ni bil imenovan od takrat naprej pa je sledilo še nekaj poskusov z drugimi kandidati, ki niso dobili podpore. Bojda so poslanci koalicijskih strank zamerili predsedniku, da se z njimi ni posvetoval o kandidatu preden ga je predlagal. Kar pa je po vsej verjetnosti le še en izgovor, da koalicijia s takim neodgovornim ravnanjem izsili predsednika republike, da končno predlaga nekoga iz njihovih logov, tako da bo v desnih rokah (=pod vladinim nadzorom) tudi Banka Slovenije, najpomebnejša finančna isntitucija pri nas. In tako gre saga o novem guvernerju BS naprej, kriv pa naj bi bil Drnovšek.

Kaj hočemo, tako pač deluje logika slovenskih desničarjev, tako tistih ki sedijo na ministrskih stolčkih, v parlamentu in tistih, ki pišejo za provladna glasila. Iskanje krivcev na levi strani je pa tako ali tako že samoumnevno, iz leve za desničarja še nikoli ni prišlo nič dobrega. Ko gre desničar čez cesto pogleda najprej na desno, potem pa še enkrat na desno.