“Vsi Juanovi možje” - 1×02 - Buča na bučo afera
28.06.2007
Buča na bučo afera
Minilo je že nekaj mesecev, kar so se v naših vasicah Derecha in Izquierdo kregali o imenu bližnje gore. Na vrsti je bil spet vsakoletni sejem v Pyranosu, ličnem mestecu na jugu dežele. Iz vseh vasi so se zbrali rokodelci in šli tja pokazati svoje izdelke in jih seveda prodajati. Toda bolj kot to je bilo je nekatere zanimalo tekmovanje buč. Tako je komisija ocenila v kateri vasi so tisto leto vzgojili lepše buče. Zmagovalec je domov odnesel lento, njegova vas pa je dobila naziv Vas buč XY leta.
Vaščani obeh strani so se že pripravili na novo tekmovanje. Situacija pa je bila taka, da je vas Derecha že trikrat zapored zmagala, Izquierdo pa ni in ni znala najti formule za prekinitev zmag sosednje vasi. Ostale vasi v deželi pa niso bile tako uspešne. Nekaj dni pred sejmom sta imeli tako obe vasi zbore krajanov. V vasi Derecha je oče Janshe odredil postroj svojih buč pred vaško cerkev ter opravil temeljit pregled.
»Carlito, ali so buče nared?«, je vprašal šefa civilne straže vasi.
»Da gospod župnik, na tekmovanje pa bodo vavno pvipeljane z osem kolesnimi vozovi bolivijske Fartrie, ki jih bodo spvemljali najbolj fizično pripravljeni mladci naše vasi«, mu je poročal Carlito Eriachez.
»Odlično, zmaga bo spet naša, to pa zato, ker imamo jasno vizijo, naše buče rastejo v pravo smer in nekaj oblačkov, ki prihajajo iz sosednje vasi, jih ne more pokvariti v svoji rasti k uspehu«, je ponosno rekel.
»Da gospod župnik!« je nasmejano rekel Carlito in zaploskal mini govoru očeta Juana, »Mladina, ki bo spvemljala konvoj buč pa bo imela samo majhne zastavice z gvbom naše vasi, s katevimi bo celo pot in celo tekmovanje pvidno mahala«, je še dodal Carlito in pomignil zbrani mladini naj začne mahati z zastavicami.
»O Derecha moj dom, kako si krasna!« so zapeli očetu Juanu in mahali z zastavicami. Juan jih je nasmejano gledal in pomahal z roko, potem pa se obrnil nazaj h Carlitu.
»Saj si obvestil krajana Demetria Rupina, da bo on zastopal našo vas na tekmovanju?«, ga je vprašal.
»Da, gospod župnik, Demetvio Rupino je pvi tem dejal, da bo to odlična priložnost, da se nasa vas pokaže v diplomaciji in v med-vaskem sodelovanju«.
»Prav, sem zadovoljen«, je rekel, »Ursula, zdaj pa greva nazaj v cerkev«, je še rekel in se ves vesel s svojo pomočnico nuno odpravil v cerkev. Buče pa so potem vaščani odpeljali nazaj domov, da bi jih tam ne kdo ukradel.
Tačas pa se je v sosednji vasi, Izquierdi, začela širiti govorica med ljudmi, da naj bi tri leta nazaj oče Janshe s svojim velikim prijateljem iz neke vasice po imenu Crotessia,
Julianom Sanvarezom imel sila občutljive pogovore. Namreč, tistega leta sta bili obe vasi spet favoritki za zmago v tekmovanju buč, toda predstavnik vasi Izquierdi je bil udeležen v nekem pretepu s predstavnikom vasi Crotessia, pri čemer pa je bila celotna vas izključena iz tekmovanja, tako je brez prave konkurence zmagala Derecha, ki drži lento že vsa tri leta od tedaj, saj se od takrat Izquirdani niso bili več zmožni pobrati.
Ker so so bile govorice, da je bil pretep podtaknjen vedno glasnejše so krajani sklicali izreden sestanek, na katerega so se udeležili vsi pomembnejši vaščani. Vse je potekalo v stili vaškega zborovanja, kjer so se vsi drli preko vsakega, potem pa je pred množico stopil Antonio Ropez, ki je bil v času ko naj bi se zgodil režiran incident eden od predstavnikov vasi na sejmu.
»Vaščani, to kar se govori lahko potrdim!«, je rekel in zavladala je popolna tišina, »vedel sem za to, vedel sem da se župnik sosednje vasi dogovarja za pretep z Julianom Sanvarezom, vendar pa nekaj dni pred sejmom tega nisem hotel dati na dan, saj bi me potem sosedje obtožili, da hoče naša vas na tak podel način zmagati. Toda pisma, ki sta si jih pošiljala Sanvarez in Janshe obstajajo in nekje morajo biti!«, je rekel odločno.
Vaščani so bili ogorčeni. Je bilo res možno da so tri leta nazaj izgubili lento, ker se je sosednji župnik zmenil z Sanvarezom za pretep? Niso mogli verjeti, da bi šel župnik, za katerega so sicer vedeli, da je namazan z vsemi žavbami, tako daleč. Odločili so, da bodo naslednji dan očeta Juana soočili s svojimi ugotovitvami. Na soočenje z Juanom naj bi tako odšli Bolivar Pahorez, Antonio Ropez, Carlos Podbriera, Victor Jelenez in Matheas Laschovny. Še isti večer pa so v Derecho poslali noto o svojem prihodu.
Naslednji dan
Že na vse zgodaj zjutraj so se vaščani obeh vasi zbrali ob reki El Tecolte. Oče Juan je prišel na vozu, zraven pa je imel svojo Ursulo, ki so jo mladci, ki so bili zraven dvignili in v ritmih godbe z njo malce zaplesali. Predstavnik vasi Izquierdo pa so le nemo opazovali dogajanje. Potem pa je v ospredje le stopil Manuel Pothross in se postavil pred očeta Juana.
»Torej gospod oče, kaj ko bi začeli s sestankom«, je rekel in si popravil očala.
»Kam se ti pa tako mudi Manuel, na sejem? Saj boste spet izgubili, ker večina vidi, da hočete samo slabo naši vasi in bodo zato izvolili naše buče za zmagovalne«, je rekel ošabno Juan Janshe in zamahnil z roko.
»Obtožbe priti vam so resne, vsekakor bi jih bilo treba raziskati«, je vztrajal Manuel in na plan potegnik kup nekih papirjev, »to so pisma, ki sta si jih pošiljala z Sanvarezom, v njih je jasno zapisano, da si mu naročil naj njegovi začnejo pretep z našimi«, mu je očital in pomolil papirje.
»No, spoštovani kolegi«, je se iz ozadja oglasil visok in okrogel možakar po imenu Demetrio Rupino in stopil v ospredje, »če smem…to so vendar navadne neumnosti, te govorice nimajo nikakršne osnove«, je rekel in se zasmejal.
»Kako nimajo osnove, če pa imamo dokaze«, se je vmešal še Antonio Ropez, »Saj sem bil sam zraven in sem videl, kako je Sanvarezov človek prav iskal pretep«.
»A veste kaj, to je višek nesvamnosti, to kav govovi gospot Vopez«, je se zaslišal glas izza voza, bil je Carlito, »To je sila neodgovovno vavnanje, saj če ste to vedeli bi movali takvat obvestiti ocenjevalno komisijo, ki ocenjuje buče«, je razložil
»Dobro veste, gospod Carlito, da če bi takrat to oznanil, bi me potem obtožili, da hočem vnesti farso v tekmobanje, samo da bi zmagale naše buče!«, se je na očitke odzval Ropez.
»Poglejte, kolegi…v drugih vaseh, z večjo tradicijo v gojenju buč, se bodo temu samo smejali in se čudili. V Bučni Uniji, ki jo bo naša vas vodila prihodnji mesec, se čudili temu kaj se dogaja pri nas«, se je spet oglasil Demetrio.
»Kje pa ste dobili ta pisma, škandal je, da se krade moja zasebna pisma!«, je bil ogorčen Janshe, ki se je po dolgem času spet oglasil.
»Pisma hrani gospod Carlos Podbriera, ki jih je slučajno našel v svojem nabiralniku. Gospod je tukaj z nami in lahko to tudi potrdi«, je odgovoril Ropez in se obrnil proti Carlosu Podbrieri. Ta je v ospredje stopil s svojim bratom Sanchezom.
»Moj brat se oprošča samo ima vneto grlo in lahko samo šepeta, bo pa govoril meni, jaz pa potem vam«, je pojasnil Sanchez.
»Tako pa ne bo šlo, take stvari lahko pridejo samo iz njegovih ust«, je bil oster Juan in ga malo da ne odrinil stran.
»Ali zanikate obtožbe?«, je vprašal Bolivar Pahorez, ki je bil do tedaj tiho, »stvar je resna«.
»Saj vem da te zanima položaj predsednika strokovne komisije za buče, zato ste si sposobni izmisliti vsega, samo da bi bila naša vas ob ugled«, je rekel Juan, »Dosti imam tega, mi gremo na zmago, naša jadra so polna vetra, krmilo imamo obrnjeno v pravo smer, in umetni oblaki, ki jih nad nas pošiljati iz vaše vasi, ne bodo preprečili zmage naših buč na tekmovanju«, je rekel oče Juan in se usedel nazaj na voz, »Ursula greva«, je se rekel in se odpeljal.
Ostali so se nekaj časa ostali zbrani in nekaj pomenkovali med seboj. Potem se je nepovezano govorjenje prekinil Manuel Pothross.
»Letos moramo zmagati, imamo vse pogoje, saj vidite da njim buče ne uspevajo več tako kot so jim takrat«, je rekel, »združimo moči in svoje znanje in skupaj vzgojimo najboljšo in najlepšo bučo, kar jih je kdaj zraslo v teh krajih.
»Tako je!«, so se zaslišali glasovi zbranih, zdaj že na njihovem bregu rečice El Tecolte.
»Pojdimo do Mihelia Kuchesa, morda bo on vedel kaj storiti«, je predlagal nekdo in odšli so nazaj v vas.
Se nadaljuje…(v eni od prihodnjih epizod blog novele Vsi Juanovi možje, samo na 100% Irony free! Brez komercialnih prekinitev)
Piše: Lisjak.
Avtor nostalgik, zapisano 28.06.2007 ob 22:38 pod Politične žajfnice. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.
Komentiraj
Za komentiranje morate biti prijavljeni.











Zanimiva zgodbica, samo premalo žensk nastopa v njej. Pogrešam hudobne hinavske babure in lepe device (za ekrat mamo samo Ursulo), ki so zančilne za take žajfnice. Upam, da bo v prihodnje še kak ljubezenski zaplet - lahko tudi med moškimi, glede na to da primankuje punc
:)…dober predlog, bo vsekakor upoštevan