100% Irony Free

Miss sproščenosti

Med vasicama Derecha in Izquierdo so vsako leto pripravljali tekmovanje, da bi izbralo najlepšo vaščanko obeh vasi. Ta je potem postala simbol obeh vasi in se udeleževala številnih vaških prireditev. Vsako leto pa je bila tema tekmovanja drugačna. Tako so se letos odločili, da bodo izbirali miss sproščenosti. Pobudo za temo je tokrat dala vas Derecha in njen župnik Juan Janshe, saj je menil, da prebivalci obeh vasi niso dovolj sproščeni in da jim do tega še veliko manjka. S tekmovanjem pa bi tako lahko naredili vsaj majhen korak k sproščanju.

Pravila so bila, da je vsaka vas kandidirala po nekaj deklet, potem pa so vaščani na skupnem zboru ob svoji reki El Tecolte z glasnim vriskanjem izbrali najboljšo.

Do tekmovanja sta bila še dva dneva in počasi je bilo treba oddati kandidature. Te je sprejemal oče Juan v svoji cerkvi, nadziral pa je Carlito. Zunaj je bilo vroče in hlad cerkve jima je dobro del, ko sta nekega popoldneva pregledovala prijavnice za tekmovanje.

»Povej Carlo, ali je Evita Irgles pristala na kandidaturo?«, je vprašal Janshe in preletel listek z imeni.

»Gospodicna Ivgles pvavi da bo kandidivala«.

»Odlično, s tem ima naša vas zagotovljeno zmago. Eva je sproščena, morda celo najbolj sproščena od vseh. Sosednja vas tako nima primernih kandidatk, tam so zelo nesproščeni. Še zdaj se otresajo duhov preteklosti«, je rekel Janshe in se namuznil.

Tudi Carlito se je veselo zasmejal, »Sinoči se je oglasil Demetvio Vupino in spovocil, da bo kandidivala tudi njegova sopvoga Madva Vupino«.

»Ne bodi no smešen, ona pa ravno ne sodi v ta izbor«, se je zasmejal Janshe in zamahnil z roko.

»Ne vem, Demetvio je bil zelo vstvajen«, je rekel Carlito.

»Se bom pogovoril z njim«, je rekel Janshe nekoliko zaskrbljeno, »Demetrio je pač Demetrio, odkar se je pred tremi leti preselil v našo vas smo mu morali za to uslugo že večkrat kaj popustiti in spregledati ko je streljal kozle«.

»Kaj pa nuna Uvsula, bo tudi kandidivala«, je vprašal Carlito in se ozrl po nuni, ki je ravno vstopila v cerkev.

»Ona ne bo nič kandidirala in nikar je tako ne glej Carlito!«, je jezno odgovoril Janshe in vstal.

»No saj nisem misvil…pač vpvasal sem samo«, se je opravičeval.
»Ti zadnje čase veliko sprašuješ Carlito«, je rekel in ga sumljivo pogledal, »večkrat smo te že opazili, kako se pogovarjaš z nekaterimi iz druge vasi«.

»No…gospod župnik, šlo je samo za pvijateljske pogovove«, se je branil Carlito.

»Pojdi sedaj, vidiš da imam delo«, mu je ostro rekel Janshe in in mu z roko pokazal vrata. Carlito je brez ugovarjanja odšel., tako da sta Janshe in Ursula ostala sama v cerkvi.

»Kaj se vsi tako sučete okoli te Evite Irgles?«, je vprašala Ursula.

»No kaj se ne bi, ona je naš up za dokončen poraz Izquierde. Tako bomo to vas izrinili in vseh družbenih dogodkov«, ji je razložil ves vesel, ker je njegov plan očitno deloval.

»Aha«, je pomigala tedaj pa je v cerkev v vsej svoji velikosti prihrumel Demetrio Rupino.

»Demetrio kaj pa je s tabo?« ga je vprašal Janshe in ga začudeno pogledal, »mislil sem da si na sestanku z drugimi predstavniki vasi v regiji«.

»Torej spoštovani kolegi, jaz odločno protestiram!«, seje razburil, »mar je res kar slišim?«.

»Kaj pa Demetrio, biti moraš bolj jasen, drugače pa ne, to kar se govori, da ti bodo odvzeli službeni voz, to ni res, le delil si ga boš s Carlitom, saj tisti, ki smo jih naročili pri Fartriji očitno ne ustrezajo standardom naše pokrajine, in so neuporabljivi, sumim, da ima prste vmes sosednja vas, ki našuntala Fartrijo da nam pokvari vozove«.

»Ne to, gospod župnik!«, je rekel in si snel slamnat klobuk ter pogladil lase, »bega me, zakaj ne pustite moji soprogi Madri kandidirati za miss sproščenosti?«.

»Ah to, poslušaj Demetrio, saj veš da tako ne gre, z Evito nam je zmaga zagotovljena«.

»No..če smem…pa vseeno bi jo lahko pustili tekmovati«, je vztrajal Demetrio.

»Saj veš, da jo ima sosednja vas na tapeti če odkar so jo zalotili, da je s službenim vozem in konjem iz sejma pripeljala domov nekaj zelenjave. Žal ne more tekmovati!«.

»Ampak oče Janshe, prosim vas, rotim vas…«, je prosjačil in šel skoraj na kolena.

»Sedaj pa dovolj Demetrio. Ne bo! Tako sem odločil in tako bo. Sedaj pa pojdi!«, je rekel odločno Janshe in se obrnil stran.

»Da, oče Juan«, je rekel Demetrio in odšel.

Kot v Derechi so tudi v Izquierdi pospešeno iskali svojo kandidatko za miss. V komisiji za izbor so bili Antonio Ropez, Manuel Pothross in Julio Kachindas.

»Kakšni so predlogi?«, je vprašal Manule.

»Za kandidate bi bili primerni Catalina Cresalles in Bonita Zganiss – Tashuss. Jaz osebno bolj podpiram Catalino«, je rekel Ropez.

»Vsekakor, ona je dobra aletrnativa za kar koli kar lahko postavi Derecha«, se je strinjal Julio Kachindas.

Potem je v sobo vstopil Bolivar Pahorez, »Kako kaže z izborom kandidatke?«, je vprašal in si popravl frizuro.

»V ospredju je Catalina«, je rekel Ropez in mu pokazal prijavni list.

»V redu, mislim da bomo s tem na diplomatski in kolegialen način lahko dali alternativo Derechi«, je rekel Pahorez.

Na lepo sončno soboto so se na trgu vasi Derecha, ki je letos gostila tekmovanje zbrali vaščani iz obeh vasi. V prvih vrstah so na lesenih klopcah sedeli pomembnejši vaščani zadaj pa še navadna raja. Stol očeta Juana je bil edini, ki je bil nekoliko bolj okrašen, rahlo dvignjen, tako da je bil Juan na ostalimi. Ob njem sta sedela Carlito in Demetrio, vsak na svoji strani Juanovega stola.

Najprej je zaigrala godba potem pa je na oder stopil oče Juan in se pripravil na otvoritveno govor. Najprej je s pogledom preletel množico, potem pa izvlekel papir, na katerem je imel napisan govor.

»Spoštovani Derechi in Derechanke, prebivalci in prebivalke Dereche, spoštovani ugledni vaščani Dereche, lep pozdrav tudi gostom iz sosednje vasi«, je začel svoj govor, »danes smo tukaj, da ugotovimo, kdo od nas živi v bolj sproščeni vasi in bo to uspel dokazati z najbolj sproščeno vaščanko. Pred vami se bosta predstavil dve kandidatki, pri čemer bo Evita Irgles predstavljala našo vas, ki je po mojem mnenju vedno bolj sproščena, medtem ko sosedom še veliko manjka do sproščenosti….«

Ropez se je sklonil k Manulelu Pothrossu, »kaj pa tale nalaga, to je propaganda«, je bil zgrožen Ropez.

Manuel mu je pokimal in poslušal naprej.

»…ker ima naša vas v regiji najboljši pridelek, ki se je za časa od kar sem jaz župnik še povečal….«

»No kaj se pa gre no!«, je že na pol glasno izjavil Ropez, »to ni dogodku primerno!«

»….polena, ki nam jih mečejo pod noge nas ne morejo zaustaviti v našem cilju, da strmimo k še boljšim rezultatom…«, se je slišalo Jansheta.

»No sedaj imam pa tega počasi dovolj!«, je že skoraj zavpil Ropez.

»No saj veš da je Janshe tak, same besede so ga«, ga je miril Manuel.

»…ker so toliko časa dominirali nad celo regijo, polnih petdeset let brez prekinitve, sedaj končno prihajamo v bolj normalno in sproščeno stanje, njim pa se tresejo noge in roke, ko videvajo naše uspehe«.

»Buuuuuuuu, buuuuuuuuuuu!«, se je slišalo od tistih nekaj vaščanov Izquierde, ki so prišli na tekmovanje.

»Janshe nehaj prekleto, nismo tu zato!«, se je na oder zadrl Julio Kachindas, a to očeta Juana ni prekinilo.

»…ko sem pred leti prevzel župnijo, mi je bivši župnik na uho zašepetal, pazi Juan, Iziquerdani imajo v naši vaši še svoje vohune…«, je nadaljeval govor.

»No to je bilo pa čez rob!«, je zavpil Ropez in vstal tel pogledal ostale iz svoje delegacije, »Če takoj ne nehate s tem hujskaštvom gremo!«, je rekel.

»Tako je!«, je pritrdil Miguel in pogledal Catalino Cresalles, »zgleda da ne bo nič«.

»…sedaj pa napadajo našo vas za vsako napako, samo da bi spet zagotovili primat v Sončni dolini…«, je brez da bi se sploh ozrl po protestnikih nadaljeval Janshe, »podtikajo in dajejo med vaščane napačne informacije, da bi oblatili mene in moje sodelavce«.

»Gremo!« je zavpil Julio in se napotil proti vozu s katerim so prišli, »to je pa preko meje«.

Ostali iz Izquierde so mu sledili in že kmalu na vozu zapustili trg Dereche, od časa do časa jih ne na poti v vas še dosegel kakšen glas očeta Juana, ki ga je prinesel veter.

»..umirjena v pravo smer…polna vetra«

In tako se je zaključil še en skupen dogodek v obeh vaseh v Sončni dolini. Dnevi so tekli naprej kot ponavadi.

Ne zamudite prihodnje epizode blog-novele Vsi Juanovi možje, samo na 100% Irony Free.

Piše: Lisjak.