100% Irony Free

Ko nekdo sliši o antisemitizmu, si misli, da ta miselna dediščina prihaja od Adolfa Hitlerja. Zgodovinsko dejstvo pa je, da so Židi že v času križarskih vojn na osnovi cerkvenih koncilskih sklepov morali nositi posebna oblačila. Židje že v srednjem veku ponekod niso smeli več graditi sinagog. Ob praznikih niso smeli na ulico. Morali so stanovati v Židovskih četrtih. Diskriminirali so jih in zapostavljali pri izobraževanju; niso si na primer smeli pridobiti akademske stopnje. Vse te danosti so nacistični krvniki pozneje vzeli za povod, ko so utemeljevali diskriminacijo, izključevanje in na koncu uničenje židovskih sodržavljanov.

In Hitler je v svoji knjigi »Mein Kampf« pripomnil: »Delam samo to, kar cerkev počne že 1500 let, vsekakor temeljiteje.« Vidimo, da tudi antisemitizem v Nemškem rajhu nacionalsocialistov konec koncev izvira od Vatikanske cerkve in njenega potaknjenca, Lutrove cerkve. Po pravici lahko rečemo: zločinov Adolfa Hitlerja nad Židi cerkev ni le sama izrecno dopuščala ali pa si umazala roke, ampak jih je s svojo, še danes vedno aktualno, cerkveno doktrino pomagala pripraviti, jih podpirala in ideološko podkrepila.

Holokavst – posledica cerkvenega protižidovstva

Danes je tudi nesporno, da so cerkve prav tako pripomogle k temu, da je na oblast prišel Adolf Hitler. Denimo Vatikan je bil prvi, kateri je s sklepanjem konkordata 16. julija 1935 v Berlinu priznal Hitlerjevo diktaturo. Ne samo Lutrova cerkev, ampak tudi poznejši papež Pij XII. je, kot je znano, sodeloval z nacisti – in za nameček sklepal pogodbe, iz katerih Vatikanska cerkev še danes izvaja zahteve do nemške države. Tako marsikateri državljan, ki plačuje davek, ne more dojeti, da milijarde, ki jih Vatikanska cerkev v obliki subvencij zahteva od nemške države, ta še vedno samoumevno plačuje – na stroške davkoplačevalca, se razume. Neodvisno od tega ali je cerkveni član ali ni. Spričo navedenih dejstev je predrzna zgodovinska laž, da je zdajšnji papež pri obisku židovske sinagoge v Koelnu trdil, da je bil holokavst posledica novejših poganskih ideologij, ne pa cerkvenega protižidovstva.

Zgodovinar David Kertzer se je v svoji pomembni knjigi »Die Paepste gegen die Juden« (Papeži proti Židom) podrobneje ukvarjal s tem vprašanjem in označuje kot »neprijetno resnico« to, da so se s pomočjo «določil, ki so jih predpisali nuernberški nacistični zakoni in rasistični zakoni italijanskih fašistov, ki so Žide oropali njihovih državljanskih pravic, opiraje se na ukrepe za zgled, katere je katoliška cerkev že nekdaj sprejela. Še v 19. stoletju so v cerkveni državi zapirali Žide, ki so jih našli brez predpisane rumene oznake. Še leta 1850 si je papež prizadeval pregnati Žide iz večine krajev na ozemlju pod njegovo oblastjo in jih prisiliti, da so živeli v majhnih mestih zaprti v getih«. (str. 15) Kertzer je intenzivno preštudiral vatikanske dokumente in prišel do zaključka: »Prehod s srednjeveških predsodkov do Židov na moderno, politično antisemitsko gibanje, ki je trajal nekaj desetletij pred holokavstom, je imel svoje najpomembnejše arhitekte v katoliški cerkvi.« (str. 16)

Tu seveda ne moremo našteti vseh zločinov, za katere je cerkev dala povod in jih podprla. Na podlagi preganjanja Židov, ki izhaja iz cerkve, kot je že bilo podano, so še v srednjem veku pobili sto tisoče ljudi. Pozneje, pod Adolfom Hitlerjem, je življenje izgubilo še veliko večje število židovskih sodržavljanov.

Več o kriminalnem odnosu cerkve do Judov si lahko preberete na strani Žrtve cerkve