Ugovor vesti lovu
11.07.2007Zadnje čase dobivam na mail vedno več pisem. Zato sem se odločil, da bom zanimive tudi objavil v kategoriji pisma bralcev. Danes sem dobil tole pismo:
Ugovor vesti lovu
Slovenska ustava spada med moderne ustave, saj priznava kar nekaj človekovih pravic in svoboščin. Tako zagotavlja nedotakljivost človekovega življenja in njegove fizične oz. duševne celovitosti, pravico do varnosti in osebne svobode, … Zelo pomembno pa je tudi določilo o svobodi vesti, saj ustava tako omogoča realizacijo etičnih vrednot posameznika.

Svoboda vesti je posebna oblika svobode izražanja in izvira iz človekovega dostojanstva kot temelja demokratične države. Ustava pa svobode vesti ne samo priznava, temveč jo tudi varuje in zato omogoča ljudem pravico do ugovora vesti, pri čemer določa, da je ta dopusten v primerih, ki jih določi zakon, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb. V Sloveniji je ugovor vesti zakonsko urejen glede vojaške obveznosti in v zdravstvu.
Mnogi ljudje so proti lovu oz. ubijanju živali iz etičnih razlogov, vendar pa morajo kljub temu na svojih zemljiščih dopuščati lov in krvavo morjenje nedolžnih živali. Zato je potrebno, da jim država, glede na to, da ta verjetno še ne razmišlja o splošni prepovedi lova, omogočiti, da sami odločajo o tem, ali se bo na njihovih nepremičninah lovilo živali ali ne. Biti ne samo proti ubijanju živali, temveč tudi proti lovu živali, lov živali je namreč več kot golo ubijanje živali, je tudi iskanje, opazovanje, zasledovanje, vabljenje in čakanje divjadi s ciljem upleniti divjad, je namreč eden najbolj pomembnih vidikov vesti marsikaterega posameznika. Zato je država dolžna čim prej urediti, da se v okviru ugovora vesti realizira ta vidik svobode ljudi. Kajti, če je država to uredila na področju vojske, torej je ljudem omogočila, da se izognejo uporabi orožja in s tem ubijanja ljudi, ne more biti nobenih resnih zadržkov proti ugovora vesti lovu. Še posebej ne, ker je ugovor vesti omogočen tudi zdravnikom, ki lahko odklonijo vsak zdravniški poseg, če sodijo, da ni v skladu z njihovo vestjo, razen če gre za nujno zdravniško pomoč. Zdravnik lahko torej odkloni vsak zdravniški poseg, tudi najmanjšega, če je v nasprotju z njegovo vestjo, lastnik gozda pa sedaj ne more prepovedati morjenja živih bitij na svoji lovni nepremičnini, kar je absurdno. V tem kontekstu je zelo pomembna tudi odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, da zemljiški posestnik ne sme biti prisiljen, da svojo lovsko pravico odstopi lovski skupnosti in tako trpi lov na svojem zemljišču, čeprav iz etičnih razlogov odklanja lov.
Seveda pa bi morali ugovor vesti še razširiti in ga priznati vsem tistim, ki so proti ubijanju ali mučenju živali in morajo to početi po službeni dolžnosti, npr. gozdarjem, klavcem, veterinarjem ter delavcem, ki delajo pri poskusih na živalih in drugje, kjer lahko na profesionalnem področju doživijo konflikt vesti zaradi zlorab živali, pa se temu ne morejo izogniti oz. se mu lahko samo z nesorazmernim negativnim posegom v svoj položaj. Tudi ta ugovor vesti bi bil urejen podobno kot pri zdravnikih. Država mora poskrbeti za realizacijo svobode vesti vsakogar, saj je ta človekova pravica temelj demokracije. Verjetno bi bilo za razmisliti tudi o ugovoru vesti glede plačevanja tistega dela davkov, ki gredo za ravnanja z živalmi, ki pri državljanih sprožajo konflikt vesti, npr. poskusi na živalih, subvencije živinoreji, ki je največji uničevalec živih bitij, podnebja in okolja, financiranje lova, klavnice …
Priznanje ugovora vesti lovu oz. ubijanju in mučenju živali bi tako npr. pomenilo, da lahko lastnik lovnih površin prepove lov na teh zemljiščih, ostali pa lahko odklonijo ubijanje oz. mučenje živali ali sodelovanje pri tem, brez da bi imelo to zanje kakšne negativne posledice.
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice:
Zanj Stanko Valpatič, predsednik










