100% Irony Free

Na današnji dan leta 1987 je takratni ameriški predsednik Ronald Reagan priznal vpletenost v aferi Iran – Contra, ki je postala druga največja politična afera v ZDA po Watergateu.

Afera, znana tudi pod imenom »Irangate«, se je razvila kot posledica prodaje orožja Iranu. Reaganova administracija je orožje prodajala lastnim sovražnikom, da bi tako lahko financirala urjenje upornikov v Nikaragvi, imenovanih »Contras« ki so se borili proti demokratično izvoljeni sandinistični vladi.

Pri celotni aferi je šlo tako za dva problema. Prvi je bil, da je Reaganova administracija prodajala orožje Iranu (ki se je takrat boril v iransko-iraški vojni), drugi, še hujši problem pa je bilo sponzoriranje uporniških milic v Nikaragvi, čeprav je to izrecno prepovedoval t.i. Bolandov amandma.

Reaganova administracija je hotela zadevo opravičiti tako, da je trdila, da so Iranu orožje prodajali le, da bi lahko osvobodili zahodne talce, ki so jih takrat ugrabili pripadniku Hezbollaha, ter za njihovo vrnitev zahtevali izpustitev nekaj zapornikov iz lastnih vrst. Kljub temu pa je Bela hiša pri tem jasno kršila lasno zakonodajo, ki je, vsaj na papirju, preprečevala prodajo orožja drugim država, razen v primeru samoobrambe.

Kot že omenjeno so šli vsi dobički od prodaje v namene financiranja in urjenja desničarskih upornikov v Nikaragvi. Celotno zadevo je koordiniral Oliver North, član Državnega sveta za varnost (National Security Council). ZDA so si namreč za vsako ceno želele zrušiti levo sandinistično vlado, saj ta ni bila po godu velikim ameriškim interesom, oziroma interesom kapitala.

Poleg vsega pa se je izkazalo, da so bili desničarski Contrasi vpleteni še v preprodajo in tihotapljenje mamil, ter se financirali tudi iz tega vira. Prav zaradi tega še danes mnogo prebivalci srednje Amerike, ki so trpeli zaradi preprodajalskih band, zamerijo ZDA in tedanji administraciji za njihovo umazano vojno .

Iran – Contra je le še ena v vrsti poskusov ZDA, da si podredi Latinsko Ameriko. Območje, ki ga je že od začetka hladne vojne smatrala za svojega, za svojo interesno sfero. Pri tem se ne ozira na voljo prebivalstva, pa čeprav so je polna usta lekcij o demokraciji in svobodi, niti se ne ozira na sredstva s katerimi pride oz. poskuša priti do svojega cilja.