100% Irony Free

Ravno včeraj se je na POP TV spet pojavil Tomo Križnar in Slovenijo ponovno spomnil na Darfur. Verjetno se še vsi spomnimo kako se je popotnik in odposlanec predsednik Drnovška Tomo Križnar pred letom dni podal v to pokrajino, kjer ga je nato sudanska vlada obtožila vohunjenja in ga priprla, nato pa so ga s pomočjo diplomacije izpustili in Tomo se je nato srečno vrnil nazaj v Slovenijo. Že takrat se je v Sloveniji pojavilo nemalo ljudi, ki je obsojalo poteze predsednika Drnovška in Križnarja, drugi pa so takšno potezo podprli.

Križnarja je naposled predsednik Sudana le pomilostil in Križnar se je lahko brez posnetkov vrnil v Slovenijo. Sedaj, po letu dni pa je končno preko upornikov v Sudanu dobil vrnjene odvzete posnetke s katerimi bo začel snemati nov dokumentarni film DAR FUR – War for Water. Končan naj bi bil predvidoma februarja 2008

Vir: http://www.tomokriznar.com/

Kaj je Darfur?

Darfur oz. Dar Fur je pokrajina na zahodu države Sudan ob meji z Libijo, Centralno afriško republiko in Čadom. Pokrajina je bogata z rudnimi bogastvi, ki jih izkoriščajo velike multinacionalke kot sta naprimer Chevron in Shell. V njej živi vaško in nomadsko prebivalstvo.

(Opozorilo: Saj že veste rutino. Nekatere fotografije v članku so zelo nazorne in morda niso primerne za vse bralce!)

Darfurska kriza

Kriza v Darfurju je izbruhnila konec februarja 2003 in se do danes še ni končala. Posledice te krize so hude. Darfurski spor je zelo kompleksna zadeva. Na eni strani so Sudanska vojska in Janjaweed militarna skupina Arabskih Baggara nomadov, na drugi strani pa so uporniki (primer: Sudansko osvobodilno gibanje, Gibanje za pravico in enakost, …) sestavljeni predvsem iz poljedelsko etničnih skupin kot so Furi, Massaleiti in Zaghawaji.

Spor se je začel zaradi pomanjkanja vode, kar je prisililo Baggarske nomade, da so svoje črede prignali južneje, na področje nearabskih kmetov. Napadi Janjaweedov in sudanskih vojakov na te ne-arabske kmete pa so povzročili humanitarno krizo. Od 6 milijonskega prebivalstva jih je ostalo¹ 2,5 milijona brez domov, med 200.000 in 400.000 jih je bilo pregnanih ter preko 450.000 ljudi pobitih ali mrtvih zaradi različnih bolezni in lakote.

Sudanska vlada na vsak način skuša zajeziti uhajanje informacij v svet tako, da zapira in pobija očividce že od leta 2004 naprej in prikrivanje dokazov, kot so masovna grobišča in uničevanje forenzičnih dokazov. Čeprav skoraj vsi mediji poročajo o etničnem čiščenju in genocidu, so Združeni narodi, edina pristojna organizacija za reševanje takšnih sporov, mlačni v svojem odnosu do konflikta.

Mednarodni spor glede Darfurja

Sele marca 2007 so Združeni narodi obtožili Sudansko vlado grobih kršitev in zahtevali takojšno mednarodno akcijo za zaščito prebivalstva. Na začetku spopadov so uporniki uspeli v večini spopadov pregnati Sudanske vojake, zato so ti morali spremeniti svojo taktiko. Oborožili so Janjaweede in jih postavili v središče spopadov. Prav tako pa so s pomočjo zračne podpore sebi v prid obrnili tok spopadov. Do spomladi 2004 je bilo ubitih že več tisoč ne-arabskih civilistov in več kot milijon ljudi pregnanih iz domov in s tem povzročilo humanitarno krizo. Kriza je dobila mednarodne razsežnosti, ko je več kot 100.000 ljudi zbežalo v sosednji Chad, ker so jih preganjali Janjaweedi. Tam so trčili z chadskimi vladnimi silami. V spopadih je bilo ubitih več uporanikov in Chadskih vojakov. Združeni narodi so takrat poročali, da ne-arabske vaščane ločujejo od arabskih in uničujejo njihove vasi.

V obdobju 2004 – 2006 je sledilo več poskusov prekinitve ognja, a vsi so bili neuspešni, saj so Janjaweedi še vedno napadali. Maja 2006 je sledil poizkus podpisa sporazuma med sudansko vlado in sudanskim osvobodilnim gibanjem. Vendar so sporazum zavrnile manjše skupine in julija so se spopadi nadaljevali.

Po ponovnem začetku spopadov je sekretar ZN Kofi Annan pozval k sestavi mednarodnih mirovnih sil, ki bi štele 18.000 vojakov, ki bi zamenjale 7.000 vojakov Afriške unije. Takrat se je zgodil tudi incident pri mestu Kalma, ko je skupina Janjaweedskih vojakov posililo, preteplo in oropalo več žensk, ki so zašle iz begunskega tabora, ker si iskale dračje.

Med tem časom so sudanske oblasti obsodile Toma Križnarja, kasneje pa ga je predsednik Sudana pomilostil. Sudan je avgusta 2006 zavrnil zamenjavo Afriških vojakov z silami ZN. Septembra 2006 so sledila poročila več visokih predstavnikov mednarodnih sil o tem, da Darfurju grozi humanitarna katastrova, da sudanska vojska bombardira civiliste in da je preko 350.000 ljudi odrezanih od hrane (pomoči).

Aprila je Bush zagrozil, da bo uvedel mednarodne sankcije proti Sudanu, če se razmere ne bodo umirile in popravile. V tem času so na mednarodnem kazenskem sodišču Sudanskega ministra za humanitarne zadeve Ahmed Haroun in vodjo Janjaweedow Alija Kushayba obtožili z 51 obtožbami za vojne zločine in zločine proti človeštvu.

Do maja 2007 je sledilo še več poskusov diplomatične rešitve in večstranskih dogovorov. Vsi so se končali neuspešno. Maja pa je Amnesty international izdal poročilo, v katerem je obtožil Rusijo in Kitajsko, da prodaja in oskrbuje orožje Sudanu. To orožje je bilo nato poslano v Darfur, ki so ga uporabili Janjaweedski militanti in sudanska vojska proti civilistom in upornikom. S tem sta obe državi kršili embargo ZN proti Sudanu. Med najbolj jasnimi dokazi so Kitajski Mi24 napadalni helikopterji in bombniki A5 Fatan, ki so jih zasledili v Darfurju ter ukrajinski Antonovi 26, ki naj bi prevažali orožje. AI je postregel tudi z dokazi, med drugimi tudi očividci, da so bili ti bombniki uporabljeni v brezglavem bombardiranju uporniških vasi v Darfurju in Chadu. Prav tako so dokazali, da sudanska vlada vojaške bombnike barva v belo barvo in jih s tem prikrije kot civilna letala.

Vmešavanje Kitajske v sudansko krizo pa niti ni presenečenje, saj je Sudan poln nafte in ima Kitajska v tej državi strateške interese, saj močno potrebuje sudansko nafto za svoje hitro razvijajoče gospodarstvo. Poleg političnih in strateških pa ima Kitajska tudi ekonomske interese, saj ima v lasti okoli 70% vse Sudanske proizvodnje nafte, 40% Sudanskih predelovalnih podjetij, itd… Kitajska tudi odkrito nasprotuje ekonomskim in nevojaškim sankcijam v Sudanu.

Mednarodna skupnost je s tem še enkrat pokazala, da je nesposobna hitro in učinkovito reševati takšne krute spore. Še zlasti, ko pride do mešanja interesov med večjimi državami, kot so ZDA, Rusija in Kitajska.

O tem, da gre v Darfurju tudi za spor v ozadju med ZDA in Kitajsko, kar je pravi vzrok za mlačen mednarodni odziv, je potrdil tudi Tomo Križnar, ko je včeraj povedal, da je ameriška državna sekretarka Ricova našega predsednika Drnovška prav nesramno opomnila, da se Slovenija nima kaj vmešavati v Darfur in da kdo sploh smo Slovenci, da se bomo vmešavali.

Ja res je. Kdo pa smo Slovenci, da bi mešali štrene in opozarjali na genocid nekih zamorčkov, ki so tako neumni, da živijo na opustošeni zemlji in drkajo tisto posušeno zemljo, potem pa se koljejo in posiljujejo za vsako ped in skalo ožgano od sonca. Prav jim je, kaj so pa tako neumni. Prav je ženskam, kaj pa nosijo svoje riti naprodaj, še zlasti, ko jim je tako udobno v begunskih taboriščih, kjer imajo vse, še zastonj savno.. Pa kaj če pobijejo na tisoče otrok. Še huje, le kaj si misli naš nabuhli predsednik Drnovšek, da si dovoli vmešavati v lakoto v Afriki, ko pa imamo dovolj lačnih in sestradanih Slovencev tu. Drnovšek pač ne vidi, da je v Sloveniji huje kot je v Darfurju. Res smo neumni tisti Slovenci, ki mislimo, da bi morali pomagati nemočnim in lačnim. Pa tudi že samo s tem, da podpremo našega predsednika Drnovška. A raje pazimo na dobre odnose z Ameriko in Kitajsko, da jih ne bi ujezili. Le kaj je hujšega, kot, da jim kljubuje ena zajebana majhna državica, ki je ne še na zemljevidu ne najdejo, v moralnem in humanitarnem vprašanju, kjer sami nimajo toliko jajc, da bi se odločneje postavili proti Kitajski. Važno je, da Janša dobi fototermin z Bushom in se oba hinavsko smejita novinarjem. To bo sigurno rešilo krizo v Darfurju in nahranilo vse lačne ter vzdignilo vse mrtve in poklane. Ter bog ne daj, da ima Rupel dejansko malo dela in mora kakšnega mirovnika rešiti iz težav.

In ko boste naslednjič svoje trebuhe polnili z Belgijskimi rogljički, purančkom z gobicami, krofi, gibanicami, se odžejali z ledenim čajem, ne tistim navadnim, ampak tistim posebnim z limonco ali pa hladnim pivom in ko boste zadovoljno lizali sladoled se vprašajte »Kaj bi dali, če bi nekdo zganjal genocid v Sloveniji, vi pa bi teden dni stradali in žrli ščurke in muhe, da bi preživeli v nekem taborišču. Kaj bi dali, da ne bi bilo vseeno nekemu politiku, pa tudi če je še tako nepomemben, da bi se trudil, da to prepreči.« Bi se takrat tudi zavzemali za to, da se druge države ne vmešavajo? Da jim je popolnoma vseeno? Kaj bi dali takrat, da bi se Amerika oglasila in pregnala napadalce? Lahko je biti jebač, dokler nisi ti tisti, ki te jebejo. Bravo mi! In če mislite, da to ni naš problem se motite. Vsi imamo kri na rokah. Dovolj je le, da pogledamo stran in s tem dopustimo ravno to, kar se dogaja v Darfurju in nismo nič boljši kot vojaki, ki držijo puško. Nam je res tako vseeno?

Zemljevid poškodovanih in uničenih vasi

p.s. Še nekaj Youtube filmčkov

1. Oktober 2006 [↩]