100% Irony Free

Danes smo si vzeli nekaj trenutkov in poklepetali s predsedniškim kandidatom Darkom Krajncem in ga povprašali nekaj osnovnih vprašanj.

1. Darko, najprej hvala za tvoj čas, ki ga posvečaš temu intervjuju. Najbolje je, da kar začneva. Slovenci imamo radi red in zato tudi v politiki na veliko predalčkamo. Kam bi sebe vsaj približno uvrstil na politični zemljevid. Bolj na levo, desno, sredino? Na liberalno smer ali konzervativno?

Kot sem že velikokrat dejal menim, da je prišel čas, ko se moramo končno že enkrat prenehati ločevati na leve in desne, liberalne in konservativne, preseči te delitve in nastopiti v korist Slovenije in njenih prebivalcev. Dandanes so pravzaprav te delitve odveč, saj se programi prepletajo, pogosto pa je potrebno za učinkovito rešitev nekega problema kombinirati ukrepe, ki so nekdaj veljali za liberalne z na primer konservativnimi in obratno. Tudi če bi se hotel, bi se težko uvrstil v eno opcijo, tako na primer ne morem dejati, da sem popoln liberalec, saj zagovarjam močno vlogo države na področju šolstva, zdravstva in socialnih zadev, po drugi strani pa odločno podpiram svoboščine in nasprotujem temu, da se država meša v življenja posameznikov z raznimi prepovedmi, kar pa je precej daleč od konservativnosti.

2. Kateri kandidat/i v tej bitki predstavljajo tvoj največji izziv oz. konkurenco v smislu konkurenčnega programa, vidikov in idej?

Spoštujem vse protikandidate, vendar če bi mi bil kdo resnično konkurenčen na ravni programa, sam ne bi kandidiral. Ravno zato, ker mislim, da nihče ne odpira resnično pomembnih tem in vsebin, za katere se zavzemam jaz, sem se sploh spustil v predsedniško tekmo.

3. V čem si boljši od teh/tega kandidatov/a?

Mislim, da sem odgovoril že v prejšnjem vprašanju. Boljši sem, ker odpiram nedopustno zanemarjene teme in hkrati ponujam tudi možne rešitve na vprašanja, povezana s temi temami, torej osamosvajanje mladih, večja kakovost življenja in odgovornejši odnos do okolja, pa seveda brezplačni vrtci za vse otroke, okrepljen boj proti korupciji in podobno. Moji aduti pa so poleg vsebin tudi neobremenjenost, mladost, svežina, dinamika, vztrajnost in prilagodljivost spremembam .

4. Kako ocenjuješ bitko do sedaj?

Bitka je nekako preveč agresiven izraz, recimo temu tekma, v kateri zmaga najboljši oziroma tisti, ki ga podpre največ volivcev. Menim, da se prava tekma še ni začela, morda med kandidati, ki moramo še zbrati podpise podpore, vendar je doslej sorazmerno korektna. Prava tekma se bo seveda začela z uradno predsedniško kampanjo 21. septembra.

5. Se ti zdi 5000 podpisov prevelika prepreka za kandidate?

Vsekakor je za posameznika, ki želi kandidirati, pa nima podpore večjih strank ali interesnih skupin, to lahko velika ovira. Vendar pa je prav, da obstaja mehanizem, s katerim potencialni kandidati dokažejo vsaj minimalno podporo državljanov za to, da vstopijo v predsedniško tekmo, poleg tega pa se s tem vseeno ohranja nek nivo in selekcija. Je pa problem v samih pravilih zbiranja tovrstne podpore, od določil, kako naj obrazci izgledajo do tega, da so upravne enote odprte omejen čas in do faktorja vremena. Zaradi vsega tega morda kdo, ki ima sicer med volivci veliko podpore ne bo zbral dovolj podpisov. Razen, če je njegova baza resnično močno disciplinirana.

6. Koga od kandidatov v drugem krogu vidiš poleg sebe?

Kot vse kaže, bo moj protikandidat v drugem krogu Lojze Peterle.

7. Kako ocenjuješ delo trenutne vlade?

Na kratko: nova vlada, a skoraj nič novega. Aroganca in domišljavost se nadaljujeta, glavni problem pa je v tem, da ta vlada sploh ne posluša glasu svojega ljudstva. V procesih sprejemanja sprememb zakonodaje praktično ni usklajena z ljudmi, civilno družbo in zainteresiranimi javnostmi. Voz z javnimi storitvami na žalost pelje v smer privatizacije, ki se še vedno izvaja z javnim denarjem, investira raje v nepotrebno vojaško opremo, kot v ukrepe, ki bi dejansko zvišali na primer rodnost, kar si vlada baje močno želi, a zato bore malo naredi. Da ne omenjam tudi zvišanje stopnje korupcije ali podrejanja medijev.

8. Bi bila tvoja starost pri kandidaturi za tako odgovorno in pomembno funkcijo ovira (poznavanje svetovne diplomacije, izkušnje, …) ali prednost (neobremenjenost, novi pogledi, drugačno razmišljanje, …)?

Če bi mislil, da je to ovira, se ne bi niti lotil kandidature. Predstava o predsedniku države kot starejšem gospodu na koncu politične kariere ali celo življenjskih moči, jemlje čar in energijo tej funkciji. Sem tisti, ki lahko tej funkciji prispeva več energije, svežine, dinamike, tudi moja mladost je prednost in ne ovira, prav tako mladost ni povezana neposredno z izkušnjami: nekdo si jih lahko v desetletju nabere več kot drugi v dvajsetih ali petdesetih letih. In še nekaj. Starost povezujemo z izkušnjami, bolj ko je nekdo star, boljše odločitve bo sprejemal. To ni res, starejši delajo enake napake, le toliko časa jih ponavljajo, da se zdi, da to niso.

9. Sedaj pa nekaj splošnih vprašanj. Glede na to, da je globalizacija neizbežna, komu bi morala v največji meri služiti? Kapitalu ali družbi?

Ni nujno, da se ti dve zadevi na vseh ravneh krešeta, kapitala brez ljudi ni, le zavedanje tega je potrebno premakniti tudi v kapital. In seveda, izbira je enostavna, globalizacija mora maksimizirati ugodje družbe in ne dobiček kapitala, torej nekaterih posameznikov. Poglejte kako izgubljamo, v Sloveniji trije veliki trgovci obvladujejo trg in to plačujemo sedaj vsi skozi višje cene in posledično inflacijo.

10. Bi vedno in v vsem podpiral vlado, državo in njene ljudi, ne glede na to ali bi imeli prav ali ne?

Nikakor ne. Vlado bi podpiral v zadevah, ki bi se mi zdele smotrne in pravilne, ali pa vsaj dobro argumentirane. Glede ljudi pa je drugače, poslušal bi jih in jih podpiral, tudi če moje mnenje ne bi bilo povsem enako. Seveda pa bi povedal svoje mnenje, zdi se mi, da mora predsednik ohraniti mirno glavo in prav je, da je glas razuma, še posebej v čustvenih trenutkih, ko dolgoročno državljani le izgubljajo. Nujno je funkcijo predsednika razumeti tudi kot prvega v državi, ki opozarja na slabo upravljanje države in je na tak način morda prva opozicija, toda ne kot opozicija to rada počenja za vsako ceno in pri vsakem vprašanju.

11. Bi podprl vojaško akcijo naše ali tuje države, ki bi kljubovala mednarodnem zakonu in pravilom?

Nikakor in v nobenem primeru.

12. Kaj je zate pomembnejše v gospodarstvu: kontroliranje inflacije ali kontroliranje stopnje brezposelnosti? Zakaj?

To vprašanje ni preprosto, ker nobena izmed zgornjih težav ni zanemarljiva toda zaposlitev kot meni ena najvišjih vrednot bi bila nedvomno prioriteta. Inflacije ne bi zanemaril, lotil bi se je takoj, ko bi lahko zmanjšal brezposelnost, saj ta vpliva na blagostanje vseh državljanov, žrtev pa je nedvomno manjša.

13. Ena od točk, ki jo kot kandidat poudarjaš je okoljevarstveno odgovornost. Ali to pomeni, da ne zaupaš podjetjem, da bi same skrbele za okolje in bi jim zato bilo potrebno postaviti regulative?

To ne pomeni samo tega, prav gotovo pa je tudi ena od točk, ki jo je potrebno pri okoljevarstvu izpostaviti. Ne gre za nezaupanje v podjetja, temveč za nezaupanje v kapital, ki gre vedno nujno za dobičkom in na žalost je tako, da biti okolju prijazen redkokdaj pomeni biti dobičkonosen, oziroma je vsaj manj dobičkonosno kot če podjetje ni »zeleno«. Verjamem, da bomo nekoč prišli tudi do stopnje, ko bomo več energije in inovacij vložili v projekte, ki bodo »zeleni« in dobičkonosni, ali pa celo dobičkonosni prav zato, ker bodo »zeleni«, do takrat pa menim, da so zunanje regulative glede varovanja okolja podjetjem praktično nujne. S tem se bomo tudi približali skandinavskim državam, kjer okolje ni problem, temveč del rešitve.

14. Ali podpiraš idejo, da je zemlja dobrina, ki se je ne bi smelo prodajati ali kupovati?

Kmetje najbolje vedo, kako je s tem, zato bo kmet zemljo le stežka prodal, zgolj v zadnji sili. Načeloma bi nanjo res morali gledati, kot da nam je na posojo, vendar ne od drugega lastnika, temveč od narave. Jasno je, da se z zemljo v deloma omejenih okvirih lahko prosto razpolaga in razpolaganja z njo ni mogoče preprečiti, le zakaj bi. Eksploatacijo dobrine pa je potrebno gledati v luči trajnosti, kjer jo bodo zanamci potrebovali enako ali še bolj kot mi sami.

15. Ali je prav, da je edina socialna dolžnost podjetja, da prinaša dobiček lastniku?

Ne nikakor. Pa smo pri protestantski etiki. Turbokapitalizem, nekakšna splošna ignoranca, pohlep in požrešnost so namreč iz duha protestantskega kapitalizma, ki pozna še druge dolžnosti podjetništva, do ljudi, do družbe, naredili teksaški pokol z motorko.

16. So bogati preveč obdavčeni?

Ne, lahko bi bili še bolj. Ideje, ki stojijo za tovrstnimi ukrepi (bogatejši več zaslužijo, ker so bolj delavni, sposobni, pridni; bogatejši z vlaganji potem tudi več dajejo družbi; zakaj bi kaznovali uspešnejše, raje jih nagrajujmo in stimulirajmo druge k uspehu) same po sebi niso slabe, vendar slovensko okolje, ki ga protestantska etika ne preveva do te mere, da bi v njem zavel resnični duh kapitalizma, ne deluje po takšnih principih. Zato davčne olajšave za bogatejše pri nas le povečujejo socialne razlike, in nenazadnje smo še vedno država tranzicije. V nobeni državi (bodisi tranzicije ali v razvoju), kjer so na ta način preizkušali t.i. »trickle down effect«, slednjega niso dosegli, ustvaril se je le še večji prepad med bogatimi in revnimi.

17. Ali podpiraš idejo, da tisti, ki lahko, plačajo za višji zdravstveni standard?

Bistveno je, da imajo vsi državljani, ne glede na gmotni položaj, enakopraven dostop do enako kakovostnih zdravstvenih storitev. Vsem bi moral biti omogočen enak zdravstveni nivo storitev, ne glede na dohodek.

18. Bi vlada morala finančno podpirati muzeje, gledališča in druge kulturne ustanove, ki se ne uspejo same preživeti?

Da, vendar s primerno kulturno politiko. Potrebno je pogledati, zakaj se nekdo ne more preživeti, ali zato ker ni interesa, ali ker slabo gospodari in če ni interesa, ali obstaja javni interes za tovrstno storitev. Moj odgovor je da, vendar ne ‘ne glede na karkoli’.

19. Podpiraš idejo, da bi bila udeležba pri pouku neobvezna?

Da, vendar bi morala biti odločitev o neudeležbi stvar staršev in šolarja.

20. Ali se ti zdi normalno, da imajo otroci določene skrivnosti pred starši?

Da, seveda. Vsak posameznik, tudi otrok, mora imeti pravico do zasebnosti.

21. Ali se ti zdi, da je primarna funkcija šolstva, da mladino izobražuje tako, da lahko danes najde službo?

Ne, kajti zgolj odzivanje na aktualno ponudbo na trgu dela pomeni dolgoročno slabitev celotne družbe, ki bo tako nepripravljena na morebitne zasuke v ponudbi, ali pa na manjše in večje družbene pretrese, ki bi lahko zahtevali znanje iz sedaj morda ne ravno najperspektivnejših strok. Jasno pa je, da izobraževalni proces spodbuja tudi manj zanimive izobraževalne programe oz. deficitarne.

22. Ali je najpomembnejša stvar pri vzgoji, da otrok sprejme disciplino?

Ne, otrok mora v družini predvsem čustveno zoreti in dozoreti. Predvsem se mora naučiti sprejemati in dajati ljubezen, sočutje, pomoč, skrb za bližnje. Le s tem bo lahko živel polno življenje in prispeval k srečnejši družbi.

23. Ali so ljudje, ki zavrnejo delo (čeprav so sposobni za takšno delo) upravičeni do socialne podpore?

Težko je reči ne, čeprav bi bil to morda najhitrejši odgovor. Kdor ne dela naj ne je, je rek, ki smo ga morda v socialni državi že prerasli. Prav je, da ima vsak pravico do dostojanstvenega življenja in vsakomur je potrebno to omogočiti. Seveda, zlorabe preprečiti, toda pomagati ljudem v stiski, če so, se mi zdi nujnost in predvsem to odraža stopnjo človeške civiliziranosti.

24. Se strinjaš s tem, da nobena medijska hiša, pa naj bo še tako neodvisna, ne bi smela prejemati državne pomoči?

Ne, se ne strinjam, državna pomoč je potrebna za vsebine, ki so tržno manj zanimive, a pomembne z vzgojno-izobraževalnega vidika in vidika recimo raznih družbenih skupin in manjšin.

25. Se ti zdi, da je vojna proti terorizmu v dosedanjem obsegu in načinu (s tem mislim tudi na kratenje osebnih pravic) upravičena?

Ne, nikakor. Vojna proti terorizmu je bila zlorabljena v prid vladam, zmanjševanju zasebnosti, povečevanju nadzora in seveda, poglejte Irak, povečevanju dobičkov partikularnih lobijev.

26. Ali podpiraš vse večjo prisotnost nadzorovanja državljanov zavoljo javne varnosti?

Ne, nikakor.

27. Podpiraš smrtno kazen?

Ne. Še tako dober postopek, še tako dobra zakonodaja se lahko izjalovi in končno, presegli smo ravnanja ‘oko za oko’.

28. Je zate abstraktna umetnost, ki na prvi pogled ne predstavlja ničesar še vedno umetnost?

Mislim da. Žal pa težko sam o tem sodim in tudi ne želim.

29. Je zate kazen bolj pomembna od rehabilitacije kaznjencev?

Ne, namen kazni je ravno v rehabilitaciji.

30. Je podjetnik bolj pomemben kot umetnik ali pisatelj?

Ne, nihče ni pomembnejši, vsi ustvarjajo družbo.

31. Ali si lahko moralen brez religije?

V kolikor bi bila morala vprašanje religije, potem duhovniki ne bi zlorabljali otrok in bi bilo vsi neverujoči prebivalci tega planeta nepošteni.

32. Bi dobrodelnost morala zamenjati socialno podporo?

Ne.

33. Se strinjaš, da so nekateri ljudje že po naravi nesrečni oz. se jih drži smola?

Ne, to je vraževerje. Vsak mora po svojih močeh poskrbeti za njemu kvalitetno življenje.

34. Ali religija spada v šolo?

Ne.

35. Je seks izven zakona zate nemoralen?

Seveda ne. Obljuba v tem oziru ne spremeni ničesar.

36. Ali podpiraš poroko in posvojitve otrok istospolnih partnerjev?

Da.

37. Za konec bom navedel nekaj izjav. Zanima me ali se z izjavami strinjaš ali ne.

a. Nihče ne more izbrati države rojstva, zato je neumno biti ponosen nanjo.
Se strinjam
b. Sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj
Se ne strinjam
c. Od vsakega po njegovih zmožnostih, vsakemu po njegovih potrebah je pozitivna ideja
Se strinjam, vendar ne v celoti v smislu prerazporejanja narodnega dohodka.
d. Bolj svoboden je trg, bolj svobodni so ljudje
Se ne strinjam (deloma).
e. V vso avtoriteto bi morali dvomiti in spraševati
Se strinjam.
f. Oko za oko, zob za zob
Se ne strinjam

Tako, to bi bilo vse. Darku se še enkrat zahvaljujem za čas, ki ga je kljub polnemu urniku namenil intervjuju in mu želim veliko uspeha v predsedniški tekmi. Če ste še vedno neodločeni ali pa vas je Darko mogoče danes prepričal, mu lahko še vedno izkažete podporo. Vse informacije pa lahko najdete tudi na njegovi spletni strani http://www.darkokrajnc.si/.

blogar

p.s. 17.9.2007 - Danes je prišla novica da je Darku uspelo zbrati dovolj podpisov.

Trackback naslov | RSS Komentarjev