Vstala Primorska si v novo življenje…
15.09.2007Na današnji dan mineva 60 let od uveljavitve pariške mirovne pogodbe, s katero je bil velik del Primorske vrnjen k domovini. Praznik obeležujemo kot Dan vrnitve Primorske matični domovini.

Primorci so se za začeli za ponovno priključitev k matici boriti že takoj, ko so bili priključeni Italiji, torej leta 1918. Nekdanja SHS in kasnejša kraljevina Jugoslavija je aktivno sodelovala pri težnjah primorskih Slovencev in jih finančno tudi podpirala pri tiskanju slovenskih knjig ter drugih kulturnih dejavnostih. Kasneje so se začeli Primorci tudi fizično boriti proti italijanski nadoblasti skozi organizacijo TIGR (Trst Istra Gorica Reka), ter imeli v času fašizma tudi do potankosti izdelan načrt za atentat na diktatorja Mussolinija. Med drugo svetovno vojno pa so primorci množično pristopali v OF, ter tako pomagali ne le k osvoboditvi regije izpod fašizma ampak tudi pri svetovnem boji proti naci-fašizmu.

Po drugi svetovni vojni so del Iste kot je znano osvobodile partizanske enoti, vključno s Trstom, del zahodne Primorske pa so zasedle zavezniške enote. Regija se je potem politično razdelila na coni A in B. Cona A je bila pod upravo zaveznikov, B pa pod jugoslovansko kontrolo. Trst pa so morale jugoslovanske enote zapustiti, ta pa se je znotraj cone A oblikoval v Svobodno tržaško ozemlje (STO). Ker pa se je Jugoslavija s svojimi partizani uspešno borila proti nacizmu in fašizmu na strani zaveznikov, ji je bila po kompromisnem predlogu t.i. pariški pogodbi, dodeljena Primorska brez Benečije, Rezije, Gorice in Kanalske doline. Našteto je ostalo pod Italijo.

Trst z okolico pa je še za nekaj časa ostal posebno ozemlje, nekakšna nevtralna država imenovana Svobodno tržaško ozemlje (STO). Tudi STO so razdelili na dve coni, cono A STO in cono B STO. Cona B STO je zavzemala južni del STO, torej večji del današnje slovenske obale. Leta 1954 sta Italija in Jugoslavija rešili še to vprašanje in sicer tako, da je cona A STO (v kateri je bilo samo mesto Trst) pripadla Italiji, cona B STO pa je bila znotraj Jugoslavije integrirana v teritorij Socialistične republike Slovenije (tedaj še Ljudske republike Slovenije) s čimer je le-ta (in posledično današnja RS) dobila svojo obalo in dostop do morja.
15. februar bo torej ostal zapisan dogodkom, ki so vrnili Sloveniji velik del ozemlja izgubljenega po letu 1918. Naj sedaj moje besede nadomesti primorska himna:
Nekdaj z bolestjo smo v sebe zaprli
svoje ponižanje svoje gorje,
krik maščevanja na ustnih zatrli,
ga zakopali globoko v srce.
Toda glej, planil vihar je presilen,
kot pajčevine raztrgal okov,
šinil je zopet žar novega dneva,
tja do poslednjih primorskih domov.
Strojnice svojo so pesem zapele,
zrak je pretreslo grmenje topov,
širne poljane so v ognju vzplamtele,
klic je svobode vstal sredi gozdov.
Vstala Primorska, si v novo življenje,
z dvignjeno glavo korakaj v nov čas!
V borbah, ponižanju, zmagah, trpljenju
našla si končno svoj pravi obraz.
Avtor nostalgik, zapisano 15.09.2007 ob 08:30 pod Aktualno, Slovenija. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.
Komentiraj
Za komentiranje morate biti prijavljeni.











Brez upora naših non in nonotov bi zdaj doma govorili italjansko. Hvala vsem, ki so se borili za svoj materni jezik, ter se uspešno upirali okupatorju in domobranskim izdajalcem naroda!
lp matej