100% Irony Free

Po Darku je tokrat z nami kandidatka za predsednico republike Elena Pečarič. Tudi njej smo zastavili nekaj vprašanj.

1. Elena, najlepša hvala, ker ste posvetila dragoceni čas temu intervju. Na začetku najbolj splošno vprašanje. Kako bi sebe opredelila na političnem prostoru?

Za vse, ki gledajo dvopolno, sem na levici. Za vse, ki vedo, da svet ni črno-bel, sem za usklajenost med posameznikom, družbo, ekologijo in ekonomijo. Opredeljujem se do konkretnih problemov in se ne obremenjujem s svojim pozicioniranjem, saj so tako umeščanja, kot vse drugo apriorno predalčkanje znak pomanjkanja lastnih mnenj in stališč.

2. V življenju se zaradi svoje drugačnosti verjetno nenehno srečujete s preprekami in nestrpnostjo. Kje najdete moč, da se lahko vsakodnevno spopadate s temi preprekami?

Sama v sebi.

3. V enem od zapisov sem prebral, da je »odpiranje tem, ki jih politiki običajno ne odpirajo« razlog za kandidaturo s katero bi se spodbudilo, da se govori o boju proti diskriminaciji, socialnem varstvu, zdravstvenem varstvu in odnosu institucij do državljank in državljanov. Je to edini razlog?

To je seveda močan razlog, se vam ne zdi? Šele če se odpremo novim temam, lahko pričnemo hoditi naprej. Sicer bomo še vedno stopicali po stopinjah prejšnjega stoletja.

4. Kako ocenjujete volilno bitko in odzive nanjo do sedaj?

Volitve bodo dosti bolj pomembne, kot jih želi marsikdo prikazati. »Umetniški projekt« Šterna in Keka se mi zdi zaničljiv do demokracije in ljudem ne daje prave slike, kaj šele prave motivacije. Postala sem uradna kandidatka, kar je za marsikoga iz krogov moči neprijetno presenečenje, vendar zagotavljam vsem volivkam in volivcem, da se glede resnosti kandidature jaz pač ne šalim.

5. So vas mediji in njihov odziv do sedaj pozitivno ali negativno presenetili?

Pričakovano, glede na to, kako so razporejene ekonomske in politične silnice. Nekaj časa so me ignorirali, potem napadali, sedaj se pričenjajo prava soočenja.

6. Ali vas je mlačen odziv poslancev, zlasti levo usmerjenih, k vaši podpori presenetil? Si levica zasluži kritiko na ta račun?

Dobila sem tri podpise in s tem so vsi poslanci s stališča moje kandidature ocenjeni s pozitivno. Seveda so Battelli, Gaber in Širca pokazali več demokratične širine, za kar se jim še enkrat posebej zahvaljujem. Kje pa je slovenska levica?

7. Kaj je trenutno največja grožnja Sloveniji?

Pojem grožnje je povezan s strahom, ta pa je v resnici sam največja grožnja. Zato raje razmišljam o priložnostih in njihovi realizaciji, saj tako ohranim kreativnost v sebi. Slovenija ima dobre priložnosti, če le bo vsem omogočeno, da prispevajo svoj delež in od tega tudi zaživijo lepše.

8. Kako ocenjujete delo trenutne vlade?

Ob začetku njenega mandata sem (naivno?) pričakovala, da bodo pokazali več, potem pa so kmalu izčrpali naboj obljub in velikih projektov. Seveda je ta vlada podedovala vse slabe projekte prejšnje, a to nikakor ni izgovor za dodajanje novih, še slabših. Predvsem pa me moti aroganca oblasti, ki se zdi, da nima mej. Pogrešamo izpolnjevanje obljub in realizacijo resnih projektov, ki bi nas popeljali v razvoj in blagostanje.

9. Ali Slovenci preveč pričakujemo od svojih izvoljenih predstavnikov? Oziroma bolje ali bi morali Slovenci bolj pritiskati na politike in jih nenehno opozarjati, da želimo več oz. kje so nepravilnosti?

Premalo pričakujemo, preveč toleriramo in pustimo se dobesedno vleči za nos. Prepogosto se nam zdi, da ne moremo nič narediti, zato se vse več ljudi odmika od politike, a tako je še slabše, s tem dobijo politične elite le še večjo moč za samovoljno zasledovanje lastnih interesov. Prav to logiko razmišljanja želim spreobrniti s svojo kandidaturo in tako pokazati, da so nam politiki dolžni služiti in ne obratno. Da nam morajo govoriti resnico, izpolnjevati svoje obljube in dolžnosti. Ne pa, da jim volivci služimo kot figure za nabiranje ekonomsko-politične moči.

10. Ali se vam zdi, da je Slovenija razdvojena? Če ja, na kakšen način in zakaj ter kako bi prispevali kot predsednica k temu, da se ta razdvojenost odpravi?

Razdvojenosti ne priznavam, saj jo vidim kot enost. Rdeči in beli se počasi stapljajo v roza sedanjosti. Če je kje delitev, potem jo vidim med tistimi, ki razumejo, za kaj gre in tistimi, ki vedo premalo. Potem pa je delitev še med tistimi, ki vedo in hočejo dobro za vse in tistimi, ki želijo dobro le zase ali za svoje ožje skupine.

11. Se vam zdi 5000 podpisov prevelika prepreka za neodvisne kandidate?

Kdor želi razumeti to vprašanje, mora dejansko sam v praksi preizkusiti obstoječo zakonodajo. Poznam jo že od leta 2001, ko smo zbirali podpise za referendum o zakonu o invalidih. Takrat sem spoznala, kako protidemokratično je to, da moraš overiti lasten podpis na upravni enoti. Časovno in prostorsko zamudno. Kot da država ne zaupa svojim državljanom in jih hoče ves čas nadzorovati. Potrebujemo zbiranje podpisov na ulici in ponarejen podpis bo kaznivo dejanje! Kvota se lahko v tem primeru sicer zviša, a ta evolucijski korak naprej nujno potrebujemo.

12. Koga od kandidatov v drugem krogu vidite poleg sebe?

g. Lojzeta Peterleta, seveda. Nekoliko za sabo, če sem natančnejša.

13. Če boste izvoljeni za predsednico republike, kaj bo vaše prvo dejanje?

Nasmeh in iskrena zahvala državljankam in državljanom.

14. Je kaj, česar se bojite v primeru izvolitve?

Česa bi se bala?

15. Sedaj pa nekaj splošnih vprašanj. Glede na to, da je globalizacija neizbežna, komu bi morala v največji meri služiti? Kapitalu ali družbi?

Odgovor je nedvoumen in jasen: državljankam in državljanom.

16. Bi vedno in v vsem podpirali vlado, državo in njene ljudi, ne glede na to ali bi imeli prav ali ne?

Omejena bi bila z Ustavo, zakoni in lastno vestjo. Vsi si moramo medsebojno pomagati, da napredujemo in da ne skrenemo na kriva pota.

17. Bi podprli vojaško akcijo naše ali tuje države, ki bi kljubovala mednarodnem zakonu in pravilom?

Ne, ker bi naredila vse, da do takšne odločitve ne bi bilo potrebno priti. Izhajam iz izkušnje zadnjih let, predvsem lažnega razloga za napad na Irak, kjer se je razkrilo, da je mogoče politično in vojaško zlorabiti tudi celotno mednarodno javnost in mednarodno pravo.

18. Kaj je za vas pomembnejše v gospodarstvu: kontroliranje inflacije ali kontroliranje stopnje brezposelnosti? Zakaj?

V gospodarstvu so vsi dejavniki med seboj povezani in se prepletajo, zato je za dobro gospodarsko rast potrebno paziti na ravnovesje vseh dejavnikov. Inflacija je pomemben alarm za ukrepanje države, da se spirala ne stopnjuje in privede do kriz. Reševanje problema brezposelnosti pa je dolgoročna strategija, ki mora imeti jasno vizijo in cilje.

19. Ali bi morala obstajati zakonodaja, ki bi regulirala dolžnosti podjetij do okolja?

Vsekakor.

20. Ali podpirate idejo, da je zemlja dobrina, ki se je ne bi smelo prodajati ali kupovati?

To je nesmiselno vprašanje, saj živimo v svetu, kjer se zemlja prodaja in kupuje, kjer je zemlja tudi privatna lastnina. A kljub temu nisem prepričana, da bi se veliko ljudi odločilo za nomadsko življenje, ali pa za to, kar je nekoč obljubljal komunizem.

21. Ali je prav, da je edina socialna dolžnost podjetja, da prinaša dobiček lastniku?

Ni prav, o tem je že pisal Adam Smith, Ricardo in drugi ekonomisti, nazorno pa je to pokazal in dokazal Marx. A kaj, ko Kapitala nihče več ne bere.

22. So bogati preveč obdavčeni?

Odvisno, koga vprašate.

23. Ali podpirate idejo, da tisti, ki lahko, plačajo za višji zdravstveni standard?

Seveda, če je najprej poskrbljeno za kakovosten osnovni zdravstveni standard.

24. Bi vlada morala finančno podpirati muzeje, gledališča in druge kulturne ustanove, ki se ne uspejo same preživeti?

Deloma jih že podpira in tako je tudi prav. Gre pa za vprašanje kulturne politike, kaj bo bolj podpirala in v kakšni meri.

25. Podpirate idejo, da bi bila udeležba pri pouku neobvezna?

Načeloma take ideje na pamet ne morem podpreti. Na eni strani je želja po svobodi in ustvarjalnosti, ki sem jo čutila tudi sama, na drugi strani pa dobre strani reda in discipline, ki si jih pridobiš skozi urjenje s sovrstniki. Vemo, da se učimo celo življenje in ne poznam tistih, ki bi navijali za neobvezno udeležbo v življenju. Disciplina je pogoj svobode, predvsem do samih sebe. Podoben eksperiment neobveznega obiskovanja predavanj je bil uveden za časa mojega študija na sociologiji kulture. Rezultat tega je bil, da veliko mojih vrstnikov še vedno nima dokončane fakultete.

26. Ali se vam zdi normalno, da imajo otroci določene skrivnosti pred starši?

Ne. Starši bi morali kazati otrokom pot k resnicoljubnosti in odprtosti.

27. Ali se vam zdi, da je primarna funkcija šolstva, da mladino izobražuje tako, da lahko danes najde službo?

Če sledimo le tej logiki, potem se zapremo v začaran krog. Šolanje bi moralo omogočiti šolajočim, da so ob koncu šolanja samostojni, kritični, samozavestni, spoštljivi do okolice in odprti za novo znanja.

28. Ali je najpomembnejša stvar pri vzgoji, da otrok sprejme disciplino?

Prva je ljubezen.

29. Ali so ljudje, ki zavrnejo delo (čeprav so sposobni za takšno delo) upravičeni do socialne podpore?

Odvisno od razloga, zakaj ga zavrnejo.

30. Se strinjate s tem, da nobena medijska hiša, pa naj bo še tako neodvisna, ne bi smela prejemati državne pomoči?

Lahko obrnemo, vse medijske hiše so upravičene do državne pomoči, vendar morajo poročati resnicoljubno. Bi to šlo?

31. Se vam zdi, da je vojna proti terorizmu v dosedanjem obsegu in načinu (s tem mislim tudi na kratenje osebnih pravic) upravičena?

Tudi če še pristajamo na dosedanjo uradno verzijo o 11. septembru 2001, sta obseg in način že davno presegla meje človeškega. Krivi smo za mnogo nepotrebnih smrti. Zaradi svojega egoizma ali zgolj nevednosti.

32. Ali podpirate vse večjo prisotnost nadzorovanja državljanov zavoljo javne varnosti?

Ne verjamem v tako argumentiranje.

33. Podpirate smrtno kazen?

Ne.

34. Je za vas abstraktna umetnost, ki na prvi pogled ne predstavlja ničesar še vedno umetnost?

Seveda, umetnost ni ustvarjena za prvi pogled, temu so namenjene reklame. Umetnost pa mora prevzeti duha, srce in um.

35. Je za vas kazen bolj pomembna od rehabilitacije kaznjencev?

Ne, vsakomur je potrebno omogočiti vrnitev v družbo, razen če ne gre za osebo, ki je še naprej namenjena ogrožati zdravje, življenje in premoženje sodržavljanov.

36. Je podjetnik bolj pomemben kot umetnik ali pisatelj?

Ni bolj ali manj pomembnih ljudi. Smo različni v svoji enakosti. Nekateri za seboj puščajo globlje sledi, ki pričajo o njih, drugi se sprehodijo skozi življenje kot veter.

37. Ali si lahko moralen brez religije?

Moralen pomeni biti družbeno sprejemljiv glede na norme in standarde. To ni nujno pozitivno. Raje govorim o etiki in ta z religijo nima povezave.

38. Bi dobrodelnost morala zamenjati socialno podporo?

Ne maram dobrodelnosti in tistih, ki se za takšne razglašajo, saj se praviloma vedno izkaže, da gre za prevare. Dobrodelnost predpostavlja večvrednost nekoga nad drugim, ki je tega dobrega dela deležen. In ta naj bi izkazal hvaležnost. Dobrodelnost ne spreminja strukturne neenakosti, ampak jo ohranja z namenom lastne promocije in ohranjanja odvisnosti. Prisegam na solidarnost, kjer je pomoč samoumevna in nujna, če le imamo za to možnost in priložnost. Ne zahteva nič v zameno, saj je njena predpostavka vzajemnost in torej enakopravnost.

39. Se strinjate, da so nekateri ljudje že po naravi nesrečni oz. se jih drži smola?

Nikakor ne. Takšna razmišljanja se mi zdijo slaboumna.

40. Ali religija spada v šolo?

Če govorimo o verskem pouku, potem sem proti. Če govorimo o predstavitvi verstev, potem jih je potrebno predstaviti tako, da bodo učenci sami naprej lahko neobremenjeno razvijali svoj odnos do te ali one religije.

41. Je seks izven zakona nemoralen?

Lepo vas prosim!

42. Ali podpirate poroko in posvojitve otrok istospolnih partnerjev?

Da.

43. Za konec bom navedel nekaj izjav. Zanima me ali se z izjavami strinjate ali ne.

a. Nihče ne more izbrati države rojstva, zato je neumno biti ponosen nanjo.
ne
b. Sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj
ne
c. Od vsakega po njegovih zmožnostih, vsakemu po njegovih potrebah je pozitivna ideja
da
d. Bolj svoboden je trg, bolj svobodni so ljudje
ne
e. V vso avtoriteto bi morali dvomiti in spraševati
ne
f. Oko za oko, zob za zob
ne

To bi bilo vse. Za odgovore se še enkrat zahvaljujem in vam v tekmi želim veliko uspeha. Za vse, ki pa bi radi o Eleni izvedeli več, pa lahko obiščete njeno spletno stran http://www.elena-priloznosti.com.

blogar

Trackback naslov | RSS Komentarjev