100% Irony Free

4. oktobra, pred 50 leti (1957), je celotna Amerika obstala v strahu in se uzrla v nebo. Nad njihovimi glavami, daleč zgoraj na nebu jih je preletela majhna kovinska krogla, majhen, popolnoma nenevaren a simbolno pomemben svetleč krogec, ki je zemljo obkrožil vsakih 90 minut. Radijski valovi so ujeli, kar je danes verjetno eden bolj prepoznavnih glasov: Beep-beep-beep. To je bil signal majhnega ruskega satelita, ki so ga Rusi poimenovali Sputnik 1 (slovensko sopotnik).

4. oktober 1957 je bil dan, ko je človek v vesolje poslal prvi umetni satelit in na ta dan se je začela vesoljska doba. Doba, ko je človek osvojil vesolje, tisto končno mejo na nebu. Tam kjer so se začela nebesa, ne tista nebesa iz biblije, ampak nebesa za znanstvenike. Začela se je nova doba raziskovanja. Zemlja je postala še manjša in vesolje še večje. To je bil dan, ko je Rusija za trenutek pokazala premoč nad Ameriko, trenutek ko so se uresničile sanje neštetih znanstvenikov in sanje majhnih in velikih otrok, katerih sanje in domišljija so bile usmerjenje v nebo, tisto neznano področje, ovito v črnino, a osvetljeno z majhnimi lučmi. Bil je trenutek, poznan tudi kot »Rdeča Luna«, ko je bila Amerika druga, njen predsednik D. D. Eisenhower pa za trenutek človek, ki ni bil več v stiku s časom. Bil je konec sanj in začetek realnosti. Človeštvo je dobilo mesto med zvezdami.

Vsekakor je bilo to razburljivo obdobje v človeški zgodovini, ki je povzročilo skokovit napredek, rodila se je popolnoma nova vrsta poklicev, znanost je imela veliko večjo vrednost kot danes. Tekma za vesolje se je šele dodobra ogrela in naslednje desetletje je postreglo z presežki, katerih verjetno ne bomo več priča v našem življenju, saj ti pridejo le na vsakih toliko generacij. Sputnik se je vpisal med tiste velike dosežke človeštva, ki so spremenili tok zgodovine in spremenili evolucijo človeka: odkritje ognja, izum parnega stroja, izum elektrike, odkritje atoma in atomske energije ter mapiranje človeškega genoma.

50 let kasneje spoznavamo, kaj je pravzaprav pomenil Sputnik. Bil je tisto gorivo, tisti šok za politiko, ki je povzročil delitev sveta in razdor. Je eden simbolov hladne vojne, a tudi simbol človeškega dosežka. 50 let kasneje, ko je človek zapustil gravitacijo zemlje in kasneje ko je osvojil Luno, se človeštvo ponovno začenja ozirati proti zvezdam. Pripravljajo se odprava na Mars ter stalna baza na Luni. Čeprav so vesoljski poleti tisti čar, tisti vrhunec dosežka, začimba raziskovanja, pa so pravi potomci Sputnika sateliti, današnji pravi raziskovalci vesolja, nosilci tehnološkega razvoja in že skoraj neločljivi del človeškega napredka. In tam bodo še dolgo potem, ko nas ne bo več in bodo spremljali naše generacije, ko bodo zapustile zemljo in se usmerile proti tistim lučem, ki jih danes opazujemo vsak večer. Še vedno bodo zvesti spremljevalci naslednje dobe človeštva – kolonizacije vesolja.