100% Irony Free

Dve tretjini svetovne populacije polarnih medvedov bo izginilo do leta 2050, tudi če se uresničijo samo zmerne projekcije krčenja poletnega polarnega ledu, ki ga povzroča globalno segrevanje ozračja. Te ugotovitve so posledica celoletne raziskave posledic klimatskih sprememb in sprememb ledu na polarne medvede, katere naloga je bila, da ugotovi ali je celotna populacija 22.000 medvedov ogrožena in potrebna posebne zaščite po zakonu o ogroženih vrstah.

Znanstveniki so ugotovili, da polarni medvedi verjetno ne bodo izumrli, bodo pa pregnani na Kanadsko arktično otočje in točke na severu Grenlandske obale, kjer ostaja led tudi med toplimi poletji. Medvedi pa bi v celoti izginili iz Aljaske. Glede na trenutne razmere in počasno ukrepanje, ter vse hitrejše taljenje ledu, pa medvedom nezadržno uničuje habitat in kljub temu, da se medvedi deloma prilagajajo na te razmere (s tem ko spreminjajo prehranjevalne navade in se približujejo človeškim naseljem), se prilagajajo prepočasi. V naslednjih 50 letih bo kritično obdobje za polarne medvede, prav tako pa tudi za marsikatero drugo živalsko populacijo.

Točka preloma: Al Gore

Klimatski znanstveniki so obsedeni z iskanjem t.i. točke preloma, to je ravni, kjer bodo spremembe okolja postale neustavljive. Za okoljevarstvenike pa bo leto 2007 sigurno ostalo v spominu kot točka preloma, ko je razumevanje javnosti o obstoječi grozi klimatskih sprememb doseglo kritično maso. V kolikor se to izkaže za resnično, bo verjetno za to najbolj zaslužen bivši podpredsednik ZDA Al Gore, ki je, skupaj z mednarodno skupino znanstvenikov Združenih narodov, pred dnevi prejel Nobelovo nagrado za mir.

Gore je že leta 1980, kot takratni senator, opozarjal na nevarnosti toplogrednih plinov, v času, ko se je zavedanje za to nevarnost in raziskovanje posledic na okolje šele rojevalo. Po izgubljeni bitki za predsedniški položaj, se je leta 2000 odpravil po svetu, skupaj z svojim prenosnim računalnikom, in predaval o grožnjah in posledicah tajkunom, politikom in navadnim državljanom. Norveški komite ga je označil kot posameznika, ki je verjetno najbolj pripomogel k svetovnemu razumevanju ukrepov, ki jih je potrebno sprejeti za boj proti segrevanju.

Ali se bo Gore izkazal za rešitelja tako ljudi kot medvedov bo pokazal čas, nekaj pa je sedaj jasno: globalno segrevanje postaja resna težava, če to hočemo priznati ali ne in govoriti o naravnem segrevanju bi bilo govoriti skrajno neokusno, saj je jasno, da se spremembe dogajajo prehitro in da je potrebno nekaj storiti.

Naj pa zaključim z zanimivim vicem na to temo, da se malce razbremeni resnost teme:

Condoleezza Rice prihiti v ovalno pisarno Bele hiše in reče predsedniku Bushu »Gospod predsednik, Al Gore je pravkar prejel Nobelovo nagrado za mir!«.

Bush je presenečeno pogleda in reče »Hudiča. Ti prekleti Švedi!! Takoj jih uvrstite na seznam teroristov!!«