100% Irony Free

Klimatske spremembe Evropo ogrožajo bolj kot preostale dele sveta. Mediteransko morje, eno izmed najlepših morij na svetu, bi se ob morebitnem dvigu temperatur lahko spremenilo v slano mlakužo in povzročilo stagniranje morskega življenja. Toplejše temperature in višja slanost bi lahko pomorila velik del morskega rastlinja in živalskih vrst ter s tem še dodatno ogrozila ribiško industrijo.

Znanstveniki namreč opažajo, da se Evropa in Mediteran ogrevata veliko hitreje kot preostali deli sveta. Evropa namreč velja za vročo točko in eno od področij, kjer lahko znanstveniki spremljajo klimatske spremembe v realnem času. Še vedno pa jih bega, zakaj je ravno Evropa najbolj dovzetna za te klimatske spremembe, ampak razlike med rastjo temperatur v Evropi in drugje se razlikujejo tudi od 40% do 50%.

Posledice klimatskih sprememb in segrevanja naj bi bile podobne tistim iz leta 2003, ko je huda visoka vročina po celotni Evropi vzela življenja več tisoč ljudi. Kmetijska škoda pa se je štela v milijone evrov. Čeprav znanstveniki poudarjajo, da je bilo to poletje neobičajno in dokaj čudno, pa so prepričani, da bo kmalu to poletje postalo norma za prihajajoča poletja.

Spremembe pa se občutijo tudi na površju morja, saj se površinske temperature morja dvigajo za 1 stopinjo na desetletje. Mediteran postaja toplejši in slanejši zaradi povečanega izhlapevanja. To bo najverjetneje povzročilo motnje pri prelivu sveže vode skozi Gibraltarska vrata, ključna vrata za dotok sveže, hladne vode iz Atlantika. Povečana slanost bi namreč povzročila, da bi se voda iz Mediterana izlila v Atlantik, v nasprotju kot je sedaj, ko se voda iz Atlantika zliva v Mediteran in s tem služi morskemu življenju kot življenjska pot.

Še bolj zaskrbljujoče pa je, da naj bi se tople temperature širile tudi v globino Mediterana, saj so meritve pokazale, da so se temperature na globini 90 metrov dvignile za 3,6 stopinje nad normalo. Razlike med ravnmi morja namreč omogočajo, da se vode med seboj premešajo in dvignejo iz dna morja sveže hranljive snovi za alge, ki so vir v prehranjevalni verigi večine morskih vrst. Takšne spremembe, govorimo le o nekaj stopinjah, pa bi lahko pomorile do 50% vseh vrst. Upad populacije alg, izmerjen lanskoletno zimo, je že povzročil zmanjšanje absorbacije ogljikovega dioksida v morje za 30%. Ravno ogljikov dioksid pa je eden izmed plinov, kriv za segrevanje ozračja zaradi učinka tople grede.