100% Irony Free

To, da svetu vladajo otročji voditelji že dolgo ni več skrivnost. Če je za političnega klovna do nedavnega veljal Bush, pa mu zadnje čase sledi tudi Putin. Putin je na televiziji namreč odgovarjal na vprašanja in med drugimi se je dotaknil protiraketnega ščita kjer je dejal »Ne smemo zaostriti napetosti, a če odločitve ne bodo upoštevale interesov Ruske federacije, bomo ukrepali na lastno pest«, prav tako pa se je tudi dotaknil oboroževanja, kjer je povedal, da bo Rusija do leta 2015 svojo vojsko opremila z najsodobnejšimi bojnimi letali, jedrskimi podmornicami in medcelinskimi raketami. Pomembno pa je tudi to, da se Putinu izteka sedenje na najbolj pomembnem stolčku v državi.

Če v zakup vzamemo še današnje nore izjave Busha o morebitni tretji svetovni vojni, so namigovanja o novi hladni vojni popolnoma upravičena. Naši voditelji postajajo čedalje bolj kavbojski, njihove odločitve so čedalje bolj nasprotujoče z vsesplošnim logičnim in razumljivim napredkom človeštva. Ob vsem tem pa se očitno ne zavedajo, da s svojimi dejanji dajejo napačen vtis ravno tistim državam, ki so že po svoji naravi uporniške in diktatorske, ter jih s tem spodbujajo, da povzročajo še dodatne težave. Prav tako pa jim s tem, ko si nasprotujejo, ene dajejo potuho pred drugimi (primer Rusko - Iranski odnosi).

Koga se pravzaprav bojijo veliki? Drugih velikih? Samega sebe? V nobenem primeru ni opravičljivo to, da posegajo v suverenost majhnih držav in na njihovem pragu rešujejo medsebojne spore. Tem pa, ki jim ne preostane nič drugega, kot, da vedno zberejo eno ali drugo stran (saj bi se v nasprotnem primeru znašle v težavah) tako pa se nehote vmešajo v politiko večjih. Ali so velike države sploh sposobne rešiti te težave in pustiti ostale pri miru? Kako se bomo lahko sploh rešili iz te godlje? Kaj sploh preostane majhnim? Verjetno ne veliko, zato je po zadnjih političnih potezah pričakovati ohladitev na vseh področjih in tudi začetek druge hladne vojne.

Pri vsem skupaj veliko odgovornost nosi ravno Amerika in njena politika, saj je po Bushevemu prihodu svet spremenil in vse poteze kažejo, da Američanom preprosto ne ustreza več svet, ki se je po drugi svetovni vojni (tudi preko hladne vojne) razvijal v celoto in sodelovanje. Američani so dokazano uspevali med hladno vojno in bi lahko vse sedanje poteze pripisali težnjam, da se sedaj že nazadujoče Ameriško gospodarstvo spet oživi, kot se ga je med drugo svetovno vojno in po njej, ko so morali vzdrževati tempo z Rusijo. Amerika kot država preprosto potrebuje sovražnike, da lahko uspeva, saj bi se drugače po določenem času preprosto »sesula« oz. izgubila v povprečju. Putin pa ji z svojimi potezami še doliva olje na ogenj. Namesto, da bi ravno Rusija prevzela nekakšno blažilno vlogo, pa se je tradicionalno odločila za svojo vojaško držo. Tu pa seveda ne gre pozabiti niti Kitajske, ki se iz dneva v dan razvija hitreje kot ostale države in postaja velesila, ki bo kaj kmalu lahko konkurirala ZDA.

Poslabšanje oz. močno ohladitev razmer med ZDA in Kitajsko pa je prineslo včerajšnja podelitev najvišjega civilnega priznanja ameriškega kongresa Dalaj Lami. V protestu so zapisali »Poteza ZDA pomeni odkrito vmešavanje v notranje zadeve Kitajske. S to potezo je močno prizadela prebivalce Kitajske in resno spodkopala odnose med Kitajsko in ZDA«. Obenem pa jih je pozvala »Naj več ne podpira separatističnih teženj Tibeta, naj se več ne vmešava v kitajske notranje zadeve in naj sprejme konkretne ukrepe za zaščito ameriško-kitajskih odnosov«

Tu se seveda pokaže še en nesmisel in otročja igra politikov, ki so pripravljeni zavreti sodelovanje in napredek zaradi tako nenevarnega človeka kot je Dalaj Lama. Kot vsi vemo je miroljubno Tibetantsko ljudstvo že od 1951 okupirano in Kitajsko izživljanje nad njenim prebivalstvom je nedopustno. Prav tako pa politiki zadnje čase prepogosto opletajo z besedami globalni spopad, tretja svetovna vojna in hladna vojna. Če na koncu potegnemo črtno lahko rečemo le to »Dobrodošli v novo hladno vojno in upajmo, da nas globalno segrevanje pogreje in ne kakšna eksplozija jedrske bombice«. Ampak jebeš hladno vojno, nas Slovence mora tako ali tako skrbeti kruh v smetnjakih in sproščenost. Možna svetovna vojna in jedrski spopad, ter pobijanje, lakota in kreganje drugih so še naša najmanjša skrb, pomembno je le, kako naš bodoči predsednik »ljudsko« gleda na socialno stisko, katere tako ali tako ne more sam rešiti, ampak jo mora vlada. Sedaj po orglice ven in tisto znano »Vsi se mamo radi…«