100% Irony Free

Ker je danes dan spomina na mrtve, se na 100% Irony Free spominjamo vseh tistih ljudi, ki so se zapisali v svetovno zgodovino in so umrli nasilne smrti. Njih ni več, a njihova dejanja in njihove ideje ostajajo. Seveda se zavedamo, da na spisku ni vseh, ki bi si zaslužili biti, zato prepuščamo tudi Vam, našim bralcem, da seznam dopolnite s svojimi komentarji, z imeni, ki se vam zdijo primerna.

Za to, da se vaše ideje in dejanja ne pozabijo. In memoriam:

Padle borke in borci Narodno osvobodilne vojne (1941-1945)

Partizani, ki so se borili za osvoboditev izpod okupatorja, ter tako dali svoja življenja za nas.

Padli pripadniki slovenske milice (policije) in teritorialne obrambe (1991)

Pripadnikom slovenske milice (policije) in TO, ki so med branjenjem suverenosti in neodvisnosti med 27. junijem in 7. julijem 1991 izgubili življenja.

Martin Luther – King (1929 – 1968)

Aktivist za človekove pravice in eden od voditeljev Ameriškega gibanja za državljanske pravice. Bil je najmlajši prejemnik Nobelove nagrade za mir, ki si jo je zaslužil s svojimi prizadevanji za konec segregacije in rasne diskriminacije. Ubit je bil 4. aprila 1968 v zvezni državi Tennessee.

John Lennon (1940 – 1980)

Britanski glasbenik, pisec besedil in aktivist, ki je svetovno slavo doživel kot član legendarne skupine The Beatles. V sedemdesetih se je posvetil samostojni karieri in se še bolj udejstvoval kot borec za mir. Znani so bili njegovi svojevrstni protesti, ki jih je organiziral skupaj s svojo ženo Yoko Ono. Ubil ga je Mark D. Chapman 8. decembra 1980 pred njegovim domom v New Yorku.

Patrice Lumumba (1925 – 1961)

Eden vidnejših afriških borcev proti kolonializmu. Aktivno je sodeloval pri osamosvajanju današnje Demokratične Republike Kongo izpod belgijske oblasti, kjer je kmalu za tem postal prvi demokratično izvoljeni predsednik vlade te države. Le nekaj tednov kasneje pa je bil proti njegovi vladi izveden državni udar, ki ga je podprla in financirala ameriška CIA. Lumumba je bil aretiran in leta 1961 usmrčen.

Salvador Allende (1908 – 1973)

Socialistični politik iz Čila, ki je bil leta 1970 izvoljen za predsednika države na demokratičnih volitvah. Po nastopu oblasti je začel s svojo vlado izvajati ekonomske in socialne reforme, ter vse bolj postavljati Čile in njegovo ekonomijo na lastne noge. Kljub veliki podpori množic, pa je vojska pod poveljstvom generala Augusta Pinocheta 11. septembra 1973, izvedla krvav državni udar, za katerim je po tihem stala vlada ZDA in CIA. Po zasedbi vladne palače je Allende storil samomor. Do danes ni znano ali je imel ob tem »pomoč«.

Ho Chi Minh (1890 – 1969)

Vietnamski politik in revolucionar. Od leta 1941 je vodil gibanje za neodvisnost Viet Minh, leta 1946 je postal predsednik vlade Vietnama nato pa še njegov predsednik. Leta 1945 je sestavil socialistično vlado in leta 1954 premagal francoske sile v Vietnamu ter tako prekinil njihovo kolonialno nadoblast. Po izbruhu vietnamske vojne je Severni Vietnam vodil v boj proti jugu in vojski ZDA. Zmagi Severnega Vietnama je sledila unifikacija države. Nekdanjo prestolnico južnega Vietnama Saigon so preimenovali v »Ho Chi Minh City«. Ho Chi Mihn je umrl med vietnamsko vojno.

Mahatma Ghandi (1869 – 1948)

Indijski politik in duhovni vodja. Znan je bil po svojem zagovarjanju upora z nenasilnimi sredstvi. S svojimi idejami je vplival na števila gibanja za osvoboditev po celem svetu, ter pripeljal Indijo do osamosvojitve izpod Britanskega imperija. 30. januarja 1948 ga je ubil hindujski radikalec Nathuram Godse.

Ernesto Che Guevara (1928 – 1967)

Noben seznam ne bi bil popoln brez tega borca za svobodo in ikone vseh, ki se borijo proti zatiranju. Ernesto Che Guevara si je v svojem kratkem obstoju prizadeval za boljši svet. Od legendarne bitke pri Santa Clari leta 1958, s katero je zagotovil zmago upornikov in odstavitev kubanskega diktatorja Batiste, do njegovih poskusov revolucije v DR Kongu leta 1965 (s pomočjo podpornikov ubitega Lumumbe) in Boliviji leta 1966-1967. Vse z enim samim razlogom, za osvoboditev zatiranih in izkoriščanih množic. Leta 1967 ga je bolivijska vojska ob pomoči agentov ameriške Cie zajela in ubila. Potem pa še zmaličila njegovo truplo. Hasta la victoria siempre, Che!