Nov 10 2007
Je kdo tam zunaj?
Človeka že od nekdaj privlači vesolje, s svojo veličino in nedostopnostjo, z nepredstavljivimi razdaljami in neverjetnimi lastnostmi, ki se razkrivajo tistemu, ki ga raziskuje. Očaralo je že pradavne civilizacije, o čemer pričajo poslikave in zapisi, pa številni zvezdni koledarji. O tem, da so sakralne objekte stari Egipčani postavljali po zvezdah so domneve, ki nas spremljajo že lep čas. Vse do moderne dobe, ko je človek prvič potoval v vesolje in stopil na zemljin satelit. A še danes se nam postavlja neodgovorjeno vprašanje; ali smo sami?

No, ob razmisleku, da je le v naši galaksiji na milijarde zvezd, okoli nekaterih bi lahki krožili planeti z vsaj delno podobnimi značilnostmi, ki jih ima Zemlja, se nam zazdi logično, da bi se življenje moralo razviti še kje. Dr. Frank Drake iz Kalifornijske univerze, je leta 1960 oblikoval svojo svetovno znano formulo, po kateri bi lahko izračunali število civilizacij:
N = R × f(p) ×n(e) × f(e) × f(i) × f(c) × L
N predstavlja število civilizacij v naši galaksiji, s katerimi bi lahko komunicirali
R je povprečna doba v kateri se v naši galaksiji rojevajo zvezde
f(p) predstavlja del teh zvezd, ki imajo tudi planete
n(e) je povprečno število planetov, na katerih bi se lahko razvilo življenje, na zvezdo, ki ima planete (f(p))
f(t) je del takih planetov, na katerih se potem dejansko razvije življenje
f(i) je del zgoraj navedenih planetov, na katerih se dejansko razvije inteligentna oblika življenja
f(c) je del zgoraj omenjenih civilizacij, ki potem razvijejo tehnologijo ki jo je moč zaznati pri »opazovanju« vesolja
L pa je čas v katerem take civilizacije v vesolje pošiljajo berljive signale
Po najbolj optimističnih ocenah Drakea in njegovih kolegov z univerze naj bi bil N 5.000. Kar zavidljivi število. Verjetno lahko verjamete, da Drake s svojo formulo in domnevami ni naletel ravno na pohvale akademikov, a o tem, ali ne njegova formula relevantna ali ne, boste morali presoditi sami. Razmišljanja, da je vesolje preprosto preveliko, da b se le na našem planetu razvilo razumno življenje, so bila takrat še bolj »heretična«.
Je pa Drakeovo razmišljanje spodbudilo somišljenike, da ustanovijo projekt iskanja nezemeljskih civilizacij. Od takrat pa do danes je stvar znana pod imenom SETI (Search for extra terestrial inteligence – Iskanje zunajzemeljskih civilizacij). Naloga Setija je, da s pomočjo radioteleskopov išče znake, ki bi jih oddajale tuje civilizacije. Projekt je bil v devetdesetih letih nekoliko okrnjen, ko je NASA odpovedala sodelovanje.
Sedaj pa bodo v bližini San Francisca zgradili nov sistem, ki ga bo sestavljalo kar 350 krožnikov, ki bo omogočil slikanje milijona zvezd, ter iskanje radio signalov. Prvič pa bo v te namene narejen poseben računalniški program, ki bo omogočal učinkoviti filtriranje radijskih signalov iz vesolja. Zato naj bi bil projekt mnogo cenejši kot v preteklosti, kar bi lahko pomenilo tudi boljši razvoj radioastronomije v prihodnosti.
Iskanje zunajzemeljskih civilizacij se torej nadaljuje. Ne le v filmih, pač pa tudi zares, čeprav morda ne tako spektakularno kot nam to predstavlja Hollywood. Morda pa bomo nekoč le dočakali dan, ko bomo odgovorili na vprašanje: je kdo tam zunaj?
2 odgovorov v “Je kdo tam zunaj?”
Komentiraj
Vi ste prijavljeni objavi komentar.




Jst nevem, mogoce smo sami mogoce nismo…
Čas je nekončen, prostor je neskončen, tko da se mi zdi 50% da smo sami…
Problem je sam to da človek ne more razumeti neskončnosti.
Jst nevem a smo sami, al nismo…
Čas je neskončen, prostor je neskončen…
Problem je samo to, da si neskončnosti ljudje neznamo predstavljat.