100% Irony Free

Mohtarma Benazir Bhutto je ime ki se v zadnjih dneh spet množično pojavlja v vseh medijih, ko se kriza v Pakistanu zaostruje. Kdo pa pravzaprav je Benazir Bhutto? Bhutto je Pakistanska političarka, vodja Pakistanske ljudske stranke (PPP) ter prva in najmlajša ženska premierka kake muslimanske države, ki je bila na to pozicijo izvoljena že dvakrat. Prvič je kot premierka prisegla leta 1988, vendar so jo 20 mesecev kasneje predsednik Ghulam Ishaq Khan odstranili s položaja, leta 1993 je bila ponovno izvoljena za premierko, vendar jo je spet predsednik Farooq Leghari 2 leti kasneje spet odstranil iz položaja. Leta 1998 je odšla v samo-izgnanstvo v Dubaj, dokler ni pred nekaj tedni z generalom in trenutnim vodjem Pervezom Musharrafom dosegla dogovor in se ponovno vrnila v Pakistan, kjer ponovno vodi opozicijo in demonstracije za demokratizacijo države.

Rodila se je leta 1953 v bogati družini s pakistansko-iransko-kurdskimi koreninami in z tradicionalnimi političnimi pogledi, v provinci Sindh v Pakistanu. Že od majhnega je uživala privilegiranem otroštvo. Izobrazbo je dobila na kolidžu Harvard v ZDA ter kasneje na Oxfordu v Angliji, kjer je blestela v študiju kot tudi postranskih aktivnostih, kot so bile debatna srečanja.

Leta 1977 se je vrnila v Pakistan, kjer se je želela pripraviti za kariero v tujini, vendar so dva tedna kasneje, njenega očeta karizmatičnega premiera Zulfikarja Alija Bhutto, uporniki pod vodstvom generala Muhammada Zia-ul-Haqa v krvavem vojaškem uporu vrgli iz oblasti. Naslednjih 18 mesecev je Benazir preživela v hišnem priporu, medtem ko se je trudila, da bi zbrala politično podporo, da bi rešila svojega očeta generalovih obtožb. Vojaški diktator je ignoriral njene prošnje, prav tako tudi svetovne prošnje za izpustitev in milost. Aprila 1979 so tako njenega očeta usmrtili z obešanjem.

Njeno preganjanje se ni končalo niti po očetovi smrti. Nenehno so jo zapirali v razne hišne pripore, dokler je niso poleti leta 1981 zaprli v celico v puščavski zaporu v Sindh provinci. Svoje izkušnje v tem zaporu je kasneje opisala v knjigi Hči usode. V njej je med drugimi zapisala, da so bile življenjske razmere neznosne, saj je vroče sonce njeno majhno celico spremenilo v pečico. »Moja koža je razpokala in se začela lupiti v velikih koščkih. Na obrazu so se mi pojavile bule. Moji lasje, ki so bili vedno debeli, so začeli v velikih količinah izpadati. Mrčesje je prihajalo v mojo celico kot ogromna invazijska vojska. Kobilice, komarji, grizoče muhe, čebele in hrošči so prileteli skozi rešetke, skozi razpoke pa so prilezle velike črne ter male rdeče mravlje, ščurki in pajki.« Ponoči si je skušala z rjuhami pokriti glavo, da bi se skrila pred njihovimi ugrizi, vendar je kmalu postalo prevroče.

Leta 1984 je odšla v izgnanstvo v Veliko Britanijo vse do leta 1986, ko so dvignili izredne razmere v Pakistanu. Ko se je vrnila, se je ob njenem prihodu zbrala velika množica (na sto tisoče) podpornikov, ki so jo veselo sprejeli kot vodilni simbol anti-Ziinega gibanja. Bhutto ni izgubljala časa in je kmalu organizirala masovne proteste in civilno nepokorščino proti Zii. Njena odločna narava, družinsko ime in izjemni javni nastopi so ji dali močno podporo v ljudstvu, vendar se je kljub temu morala dobro boriti, da je prevzela oblast starim voditeljem PPP, ki ji niso zaupali zaradi njenega spola, mladosti in politične neizkušenosti. Bhutto je s podporo množic ponovno pozvala k svežim volitvam, vendar so jo zaradi tega spet zaprli. Poleg tega pa se je morala srečati še z opozicijo znotraj gibanja. Leta 1988 je Zia umrl v letalski nesreči in istega leta je stranka PPP še dodatno pridobila na priljubljenosti in decembra 1988 je Bhutto postala z 35 leti najmlajša in prva ženska premierka moderne islamske države.

Med njenim prvim vladanjem, je želela vrniti civilno oblast in izgnati ljudi, ki so ubili njenega očeta. Prav tako je začela z programi za dvig ekonomske ravni množic ljudi. Leta 1990 pa jo je predsednik Ghulam Ishaq Khan obtožil korupcije in nesposobnosti ter jo odstranil. Njenega moža pa so aretirali in zaprli za dve leti.

Njena stranka je doživela poraz na volitvah leta 1990 in Bhutto je tako postala voditeljica opozicije v Pakistanskem parlamentu. Kasnejši poskusi odstranitve iz oblasti vladajoče stranke so leta 1992 povzročili njeno deportacijo v Karachi, kjer so ji začasno prepovedali vstop v glavno mesto Pakistana Islamabad. Ko je leta 1993 predsednik Pakistana odstranil trenutnega premiera, je njena stranka odšla na volitve z novim programom za spremembe. Program je planiral vlado blizu ljudi in z prioritetami na socialnem področju. S tem programom so jo ponovno izvolili za premierko z zelo močnim mandatom, saj je dosegla visoko podporo v vseh štirih provincah.

Njen program je bil levo usmerjen in je vključeval hrano za lačne, zdravstveno oskrbo, službe, izboljšanje bivalnih razmer ter obvezne minimalne plače. Kmalu je ona in njena stranka PPP postala tarča islamskih fundamentalistov, ki so nasprotovali njenim levim pogledom. Zaradi njene močne mednarodne priljubljenosti in njene moderne zunanje politike, so se odnosi Pakistana z drugimi državami izboljšali. Znotraj Pakistana pa so opozicijski skrajneži njo in PPP na široko obtoževali korupcije. Sledilo je več protestov po državi. Med velikim protestom, zaradi katerega so morali mesto zapreti, je Bhuttova ukazala aretacijo več opozicijskih voditeljev. Zato je postala tarča kritik tako iz opozicije, kot tudi v tisku in širše javnosti. Temu je leta 1996 sledila odstranitev Bhuttejeve iz mesta premierke.

Njenega moža, ki je prejemal največ kritik, so obtožili prejemanja podkupnin ter umorov v Karachiju. Bhutto je vse te obtožbe seveda zanikala in jih označila kot politično motivirane ter odšla v samo-izgnanstvo. Vrhovno sodišče jo je obsodilo korupcije, katero obsodbo so leta 2001 preklicali, ter jo na ponovnem ločenem sojenju v odsotnosti obsodilo na tri leta zapora. 10 let se je morala bojevati z obsežnimi korupcijskimi obtožbami, ki nikdar niso bile dokazane. Njenega moža so leta 2004 izpustili in oprostili, ko mu prav tako niso mogli dokazati nobenih obtožb. Letos,¹ je z predsednikom Pervezom Musharrafom dosegla dogovor in pomilostitev ter se vrnila nazaj v Pakistan.

Takoj ob prihodu so nanjo poizkušali izvesti atentat v katerem je umrlo veliko število ljudi, a Bhutto je preživela. Po razglasitvi izrednih razmer, so jo spet poslali v hišni pripor, a so jo kmalu izpustili. V petek, 9. novembra pa se je v strogem centru Islamabada udeležila novinarskih protestov zoper izredne razmere, ki jih je prejšnji teden uvedel predsednik Pervez Mušaraf.. V govoru protestnikom je dejala »Verjamemo v svobodo govora. Moj boj je namenjen tudi temu. Vojna zoper diktaturo se bo nadaljevala, smo za svobodo, smo z mediji!« Prav tako pa je napovedala nove proteste in nadaljevanje boja.

Leta 1996 so jo omenili v Guinnessovi knjigi rekordov kot najbolj priljubljeno političarko na svetu. Istega leta pa jo je revija Times in Avstralska revija uvrstila med 100 najmočnejših žensk na svetu. Tekom svojega političnega delovanja je prejela tudi številna častna priznanja in nagrade v številnih državah. Lahko bi rekli tudi, da je postala vodilni simbol in vzor za ženske v islamu.

Dodatek: Benazir Bhutto je umrla 27. decembra 2007 za posledicami strelnih ran v napadu skrajnežev na strankinem shodu.

1. Potem ko so odkrili dokaze, da je bil sodnik v sojenju pod pritiskom takratnih oblasti, da jo obsodijo [↩]