100% Irony Free

Dolgo pričakovano poročilo agencije Združenih narodov za jedrsko energijo (IAEA), je sprožilo mešane odzive mednarodne skupnosti. Medtem ko IAEA po eni strani trdi, da je Iran zadovoljivo predstavil svoj jedrski program in vse kar se je v zvezi s tem dogajalo v preteklosti, po drugi strani dvome vzbuja skrb, da ima IAEA dokaj omejen pritok informacij v zvezi s trenutnim stanjem programa.

Res je, da v poročilo piše tudi, da Iran še naprej proizvaja obogateni uran, kar je ravno tisto, kar je ZDA najbolj zmotilo in se bodo zato še naprej zavzemale za sprejetje novih sankcij proti Iranu. Medtem pa analitiki ugotavljajo, da je Iran z mero sodelovanja, ki jo je izkazal do IAEA, naredil dovolj, da se obrani sankcij. Tako je nastala zanimiva situacija (spet). Varnostni svet se bo gotovo razdelil na tise članice (članico), ki bodo podprle nove sankcije in tiste, ki bodo najbrž pred tem hotele še malo več časa za Iran.

Kaj to pomeni za morebitni napad na Iran lahko le ugibamo, a najbrž si v Beli hiši že pripravljajo lastno zalogo »dokazov«, kajti vemo, da ZDA ni ravno vzor sodelovanja kar se tiče upoštevanja sklepov ZN. Vemo pa, da se ZDA počutijo “ogroženo” od Irana tudi zaradi drugih (paranoičnih) razlogov (kot na primer ogrožanje njihove (in zavezniške) dominantne vloga na Bližnjem vzhodu in vse s tem povezano) in je jedrski program le priročen izgovor za novo vojno. Tako smo po dolgem čakanju dobili poročilo, ki je samo po sebi dokaj dvoumno, po eni strani je moč razbrati, da Iran sodeluje z IAEA, po drugi pa, da še vedno krši pogajalske pogoje s tem, ko ni ustavil bogatenja urana. Tako smo v bistvu spet tam, kjer smo že vseskozi bili. Nekje vmes.