100% Irony Free

Na današnji dan, leta 1991 je svet glasbe izgubil morda enega najbolj karizmatičnih in vsestranskih osebnosti iz svojega številnega arzenala, Freddieja Mercurya, nenadomestljivega frontmana legendarne britanske rock zasedbe Queen. Bila je nedelja, 24. november 1991, ko je bilo konec neke ere v glasbi.

Rodil se je 5. septembra 1946 v Zanzibarju (danes del Tanzanije) kot Farookh Bulsara, staršema indijskega porekla. Oče je v Zanzibarju služboval kot britanski uradnik. Svoje otroštvo pa je Freddie preživel v Indiji, kamor ga je družina poslala na šolanje, ko mu je bilo 8 let. S sedemnajstimi leti pa so prispeli v London. Na njegovo glasbeno ustvarjanje so imeli velik vpliv Led Zeppelin, Jimi Hendrix, Liza Minelli, The Beatles in John Lennon in drugi popularni glasbeniki tistega časa.

Med študijem na Ealing Art College je spoznal Tima Staffela, člana manjše in takrat popolnoma anonimne skupine Smile. Sestavljali so jo Tim Staffel (bas in vokal), Brian May (kitara) in Roger Taylor (bobni). Freddie je bil navdušen nad ustvarjalnostjo skupine in se jim je leta 1970, po odhodu Staffela pridružil. Minilo je še dobro leto dni, da so našli stalnega basista, kar je postal John Deacon in novo ime. Tako so leta 1971 Freddie Mercury, Brian May, John Deacon in Roger Taylor prvič nastopili pod imenom Queen in začeli skupno pot, ki je trajala dvajset dolgih let.

Freddie je bil avtor številnih uspešnic skupine, med drugimi legendarne Bohemian Rhapsody, We Are the Champions, Crazy Little Thing Called Love, Killer Queen, Somebody to Love, Princes of the Universe in številnih drugih. Znan je bil po svojih doživetih nastopih, ki jih je s Queen uspešno izvajal po celem svetu, tudi v latinski Ameriki, takrat težko dostopnem področju za zahodno rock glasbo.

Barcelona, 1987

V svoje pesmi je večkrat vnašal tudi druge žanre, se najvidneje opero, katere velik oboževalec je bil. Leta 1987 se mu je izpolnila večna želja, da bi nastopil z operno pevko Montserrat Caballé. V duetu sta med drugim zapela Barcelono, pesem ki je leta 1992 postala himna tamkajšnjih Olimpijskih iger.

Ob delovanju v skupini Queen je leta 1985 izdal tudi svojo solo album, Mr Bad Guy, ki pa nikoli doživel uspeha katerega od Queen albumov. Še najbolj vidna uspešnica iz tega albuma je bila Living on My Own, a zares šele v remix verziji leta 1993.

Who Wants to Live Forever, 1986

Najbolj delavna leta je imela skupina v sedemdesetih, med drugim so 7. februarja 1979 nastopili tudi v Hali Tivoli v Ljubljani. Leta 1985 je s Queen nastopil na legendarnem Live Aid koncertu, kar je bil po mnenju mnogih najbolj uspešno izveden nastop tistega dne. Kot je dejal organizator Bob Geldof »Imeli so popoln zvok in Freddie je bil v elementu«, 72, 000 glava množica, ki se je zbrala da bi opozorila na revščino in lakoto v Afriki, je takrat dobesedno valovala ob zvokih Queenov. Leta 1986 so bili prvi zahodni rock band, ki je nastopil za železno zaveso, to se je zgodilo 27. julija 1986 na Nep stadionu v Budimpešti.

Live Aid, 1985

Celotna Magic turneja leta 1986 je bila izredno uspešna, končala pa se je 9. avgusta 1986 na Knebworth parku v Angliji. Koncerta se je udeležilo okoli 300, 000 ljudi in nihče od njih najbrž takrat ni vedel da, ko bo Freddie odpel We Are the Champions (standardno zaključna pesem na Queen koncertih) in se bo odvrtela God Save the Queen (poslovilni posnetek na koncertih), bo to zadnjič. Knebwortski koncert je bil zadnji na katerem je Freddie nastopil v živo s svojimi Queeni. S Queen je nastopil na več kot 700 koncertih po svetu.

1986, Magic turneja

Leta 1987 se je posvetil ustvarjanju z Montserat Caballe, leta 1988 pa s Queen spet odhitel v studio. Nastal je album The Miracle, dokaj drugačen od predhodnika A Kind of Magic iz 1986. Toda za oboževalce je kmalu sledil hladen tuš, saj je Freddie naznanil, da albumu ne bo sledila nikakršna turneja, niti posamični nastopi skupine v živo. Razlog, ki ga je navedel takrat je bil, da je enostavno prestar, da bi se podil gor in dol po odrih. Pravi razlogi pa so se pokazali šele kasneje. Toda že spomladi 1987 naj bi bil Freddie pozitiven na testiranju za HIV. Kot so ostali člani zasedbe povedali v kasnejših intervjujih, je hotel pred smrtjo narediti čim več. Morda je tudi to razlog, da je že leto po izdaji albuma The Miracle, svoje tri kolege ponovno napotil v studio.

I Want it All, 1989

Leta 1991, po tem, ko so se po medijih že vrstila razno razna ugibanja o njegovem zdravstvenem stanju, je izšel album Innuendo. Njegov glas je bil slišati opazno spremenjen, kar lahko pripišemo tudi zdravstvenemu stanju. Kot prej je tudi tokat prišla vest, da turneje ne bo. Freddie je takrat vedno več časa preživljal v svojem drugem domu, v Montreuxu v Švici. V tamkajšnjem studiju so tudi nastali njegovi zadnji posnetki. Aprila 1991 je posnel še zadnji video za pesem These Are the Days of Our Lives, ki pa je bil izdan šele po smrti. Nekje do poletja je skupaj z Brianom Mayom od časa do časa v švicarskem studiu posnel nekaj materiala, ki je luč dneva ugledal leta 1995 na albumu Made in Heaven.

Innuendo, 1991

Kljub številnim pritiskom medijev, Freddie do svojega predzadnjega dne ni razkril svojega zdravstvenega stanja. 23. novembra 1991 je menedžer Queenov Jim Beach, novinarjem posredoval Freddijevo sporočilo o AIDS-u.

“Following the enormous conjecture in the press over the last two weeks, I wish to confirm that I have been tested HIV positive and have AIDS. I felt it correct to keep this information private to date to protect the privacy of those around me. However, the time has come now for my friends and fans around the world to know the truth and I hope that everyone will join with my doctors and all those worldwide in the fight against this terrible disease. My privacy has always been very special to me and I am famous for my lack of interviews. Please understand this policy will continue.”

Umrl je naslednji dan, 24. novembra na svojem domu v Kensingtonu v Londonu. Star je bil 45 let. Aprila 1992 so ostali člani zasedbe Queen organizirali poslovilni koncert z imenom »The Freddie Mercury tribute concert for AIDS awareness«.