100% Irony Free

Dan republike: Vse najboljše Jugoslavija

Četrtek, 29. november 2007

Danes praznuje rojstni dan naša bivša država Jugoslavija. Danes je dan nostalgije, dan spominjanja na neke čase, ki nam ostajajo v spominu kot »boljši«. Ali so to res bili ali ne je stvar debate. Po določenih pogledih je bila boljša, po drugi spet ne. Ampak Jugoslavija je bila za večino prva. Prva država. Bila nam je mati. Matere ne moremo izbirati, niti je ne moremo pozabiti. Je samo ena. Dobimo jo takšno kakršna je. Z napakami, svojimi muhami in ljubeznijo. Naša je in takšna bo tudi ostala, kljub vsemu, saj je del nas.

Jugoslavija

Z njo smo odraščali, v njej smo izgubili prvo nedolžnost in dala nam je nekaj, kar nam danes Slovenija ne more dati. Bratstva in enotnosti. Žal mi je, ker mlajše generacije ne bodo mogle razumeti duha Jugoslavije. Jugoslavija je bila samo ena. Nikjer ni bilo takšne države. Več kot 45 let smo živeli pod skupno streho. Bili smo nanjo ponosni. Bili smo eno. Jugoslovani. Dala nam je veliko, a veliko je tudi vzela. In vse stvari morajo priti h koncu.

Pravijo, da je bila Jugoslavija obsojena na propad. Mogoče. Izdali so jo pohlepni oblastniki. Jugoslavija je umrla v najbolj krutih mukah. In sedaj smo njeni otroci prepuščeni samemu sebi. Vsak po svoje kujemo svojo pot, a vedno se radi spomnimo na mater. Radi se vrnemo v misli, v zavetje neke varnosti. Čeprav se danes nekateri trudijo, da bi jo očrnili, nam je dala veliko. Sama sem ji hvaležna za to, ker me je naučila. Jugoslavija je bila stanje duha. In to bo ostala, dokler bomo živeli njeni otroci. Čeprav imamo svojo državo, se ob večerih še vedno tiho spomnimo na tiste čase, ko smo bili velika srečna družina in se nasmehnemo. Za trenutek v nas spet zaživi tisti pravi duh in takrat se zavemo, čeprav smo Slovenci, smo še vedno Jugoslovani in nihče nam tega ne more vzeti. To je v našo kri zapisala zgodovina. Jugoslavija je naša in mi smo njeni. Hvala ti Jugoslavija. Vse najboljše!

In še nekaj nostalgije, kajti danes je dan za to:

http://www.youtube.com/watch?v=wD7o1QWQFhY

http://www.youtube.com/watch?v=LLj_qgBUoqs

http://www.youtube.com/watch?v=_in4ysLpVLY

http://www.youtube.com/watch?v=XbynhyCO1Z4

Avtor v3n0m, zapisano 29.11. 2007 ob 18:07 pod La vitta e bella, Svet, Slovenija, Razmišljanja, Aktualno. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

8 komentarjev na “Dan republike: Vse najboljše Jugoslavija”

BlazS - 29.11. 2007 ob 19:22

Zelo lepo napisano!
Mtei - 29.11. 2007 ob 22:46

Vse najboljše ločitev Cerkve od države in pridobitev nacionalnih meja
Delovna brigada LokalPatriot at Luka Blažič - 30.11. 2007 ob 17:59

[…] Datum je bil pravi za udarniško akcijo, temperatura zraka pač ne. Prezeblo me je do kosti. Najverjetneje je kriva tudi moja “delavska obleka”, saj mi zjutraj, ko sem si natikal najtanjše športne copate in oblekel poletni pulover, niti na kraj pameti ni prišlo, da bom zvečer krovec vajenec. […]
v3n0m - 30.11. 2007 ob 18:36

@BlazS hvala

@Mtei ja. veš kaj recimo zadnje čase pogrešam, zlasti sedaj ko me ni več v Slo. 1 maj in tiste prave veselice, pa proslave vredne svojega imena, pa ko si hišo gradil, je prišla cela ulica na pomoč, sedaj pa te še povohajo ne, le kakšen prijatelj pride iz vljudnosti prijeti kakšno omaro, ko se seliš.
theedge - 1.12. 2007 ob 21:13

Sam sem bil Jugoslovan cca 4 leta, torej so moji spomini iz naše bivše države…, jih skoraj ni no :).
Ma ko slišim Računajte na nas (original), pa Jugoslavijo mi gredo kar kocine pokonci. Pa vse zgodbice mojih staršev… včasih si želim da bi živel kakih 20 -30 let nazaj… Ne rečem da je danes slabo in da je bilo takrat vse rožnato, kot si napisala v prejšnjem komentarju, ko so zidali hišo jo je zidala cela ulica, take stvari so meni všeč, da o ljudje znali delati in uživati skupaj.
v3n0m - 3.12. 2007 ob 21:02

Recimo… pionirčki, to je bilo v mladosti (tisti ki smo doživeli) nekaj najlepšega. Ustvaril se je en občutek pripadnosti nečemu večjemu. Takrat si komaj čakal dan, ko si dobil kapico in rutko, ko te je v šoli čakala tortica in ko si odšel na stadion in se veselil. To se je kasneje nadaljevalo v življenju.

Če bi opisala vse skupaj je bilo to neko stanje kolektivizma, vsi za enega. Vedel si da pripadaš nečemu večjemu. Resnično si bil lahko na to ponosen. In ravno to je verjetno tisto kar danes pogrešamo. Danes si prepuščen samemu sebi, pravzaprav si sam proti svetu. Se spomnim soseda, ko je nekaj gradil, pa sta mu dva pomagala, ostali sosedje pa so se smejali kako neumni so, da mu brezplačno pomagajo. To so te razlike, ki danes pomenijo veliko, ko jih ni več. In na žalost se lahko še tako trudimo, ko jih ne bo več nazaj.
theedge - 3.12. 2007 ob 22:05

HEHE, no ja jst sm pa hodu k tabornikom ;). Zdej sem pa v pihalnem orkestru, si tudi del nečesa… ampak je manjše, pa še večina ljudi ne jemlje resno. (Ne hodijo na vaje, kljub temu da se bliža pomembno tekmovanje v tujini).

Ma prou fajn je ko delaš kej, tko ko smo s sosedi dvorišče urejali vsi skupaj, pole pa tko ko je bla pavza je blo fajn se menit, pa kej popit skupaj Ma sej meni so take družabne stvari itak vedni ble mega… pač primorc ne
mario - 19.4. 2008 ob 01:18

nikoli vect ake uzivancije