100% Irony Free

Po poročanju medijev naj bi osrednja ameriška obveščevalna služba CIA uničila videokasete z zaslišanji dveh terorističnih osumljencev, ki so jih »zasliševali« leta 2002 zaradi strahu, da bi prišli v javnost in razkrili identiteto ameriških »zasliševalcev«. Direktor CIE Michael Hayden je ob tem povedal, da je notranja nadzorna služba pregledala video posneteke in ugotovila, da so bile zasliševalne tehnike legalne. Med te »legalne« zasliševalne tehnike spada tudi t.i. »waterboarding« oz. »vodno deskanje«. Gre za posebej grobo mučenje (kot mu pravijo v civiliziranem svetu) oz. legalno napredno zasliševalno tehniko (kot ji pravijo Američani), kjer ujetnika privežejo na desko, mu pokrijejo obraz z vrečko in nanj polivajo vodo ter tako simulirajo utapljanje.

Vann Nathova (bivši zapornik) upodobitev zasliševalne tehnike v Kambožkih zaporih

To tehniko predvsem uporabljajo v določenih državah za nasilno pridobivanje informacij, prisilna priznanja, kaznovanje in zastraševanje. Pri zasliševanju pride do občutka utapljanja, ko mučencu izsilijo efekt davljenja, ko mu z polivanjem vode preprečijo vdihovanje zraka. Nekateri takšno zasliševanje opravičujejo z legalnim, ker takšno zasliševanje povzroči ekstremni duševni stres, ne pusti pa fizičnih posledic na zaporniku.

Številni strokovnjaki pa to tehniko uvrščajo med mučenje, nekatere države celo kriminalno preganjajo mučitelje, med njimi do nedavnega tudi ZDA. ZDA so celo leta 1947 takšne metode oklicale za vojne zločine. Vendar pa je Busheva administracija po 11. septembru to tehniko ponovno uvedla za »extra-judicial prisoners« oz. po naše izvensodne (extra-judicial ang-slo slovar: izvensodne, neuradne, nezakonite, neupravične) zapornike, ki so obtoženi (nekateri samo obtoženi, brez dokazov) v kontekstu vojne proti terorizmu. Zapornikom je tako onemogočen habeas corpus, ZDA pa pravno niso nikomur odgovorne, ne domači zakonodaji, saj se mučenja dogajajo izven ozemlja ZDA, ne mednarodnim pravom, saj mednarodno pravo velja za vojne ujetnike, kar pa teroristi naj ne bi bili.

Po vsem tem je seveda jasno, da je moč besede ZDA lažniva in da za njih vedno so in verjetno vedno bodo obstajala dvojna merila. Jasno pa je tudi, da je izgovor »da ni nobenega pravnega niti internega razloga da ohranijo posnetke« in »želja po zaščiti identitete svojih agentov« zgolj fasada za uničevanje spornih dokazov, ki bi jih lahko kasneje uporabili ravno proti njim, ter da javnost ne bi videla, kako krute so takšne zasliševalne tehnike. Ob tem pa lahko tudi jasno vidimo, kako mogočna je Amerika, ko že ob enem napadu, ki je sicer po naravi bil nedopusten in tragičen, zavržejo tako lastne osebne svoboščine (dovoljeno prisluškovanje) kot tudi človeške metode ravnanja z ujetniki ali zaporniki. Verjetno se lahko ob tem vprašamo, kaj bi bilo, če bi se zgodil hujši napad na državo. Le kakšne metode bi potem uporabili? Zanima pa me tudi, kakšen je odziv naše vlade na takšne tehnike. Ali jih obsojajo ali jih dopuščajo? Kaj pravi naša Eva Irgl, ki je ekstremna borka za človekove pravice na te prijeme?

In še en uporaben video:

Za “agregate” prijazno sporočilo: Še 11 mesecev je do volitev - Janša, Irgl, SDS, Delo, Grims, Tanko, Jerovšek, Šurla