100% Irony Free

Danes je Rusija odstopila od CFE - pogodbe o konvencionalnih silah v Evropi, ki so jo leta 1990 podpisale NATO in Varšavski pakt, v veljavo pa je stopila leta 1992. Pogodba je bila podpisana v zadnjih letih hladne vojne in je uveljavila obsežne omejitve v ključnih kategorijah klasične vojaške oborožitve na stari celini - Evropi (od Atlantika do Urala). Ukazovala je tudi uničenje presežnega orožja in oborožitve ter vpeljavo enakovrednih omejitev za obe strani.

NATO in Varšavski pakt med leti 1949 in 1990

Pogodba med drugimi določa, da nobena stran kolektivno ne bo presegla 20.000 tankov, 20.000 kosov artilerije, 30.000 oboroženih bojnih vozil, 6.800 letal ter 2.000 bojnih helikopterjev. Prav tako pogodba določa tudi zgornje meje opreme, ki jih lahko imajo aktivne enote, vsa oprema mora biti shranjena v označenih skladiščih in vsako skladišče ima lahko določeno število enot. Pogodba tudi določa omejitev števila opreme na državo, kjer določajo, da nobena država ne sme presegati več kot ene tretjine skupne oborožitve ter ne sme koncentrirati vojske po določenih regijah, kar bi povzročilo destabilizacijo. Prav tako ne sme nobena država imeti svojih vojakov na ozemlju druge države brez njene privolitve. Presežek orožja pa morajo države uničiti ali pa če je možno spremeniti v nevojaške potrebe.

NATO leta 2007

Od začetka veljavnosti CFE je bilo uničenih ali razstavljenih preko 60.000 kosov (od tankov do topov in letal). Število vojakov pa se je iz 5,7 milijona zmanjšalo na pod 3 milijone. Z razpadom ZSSR, končanjem hladne vojne ter prehodom določenih članic Varšavksega pakta k NATU, se je razmerje spremenilo. Rusijo namreč motijo postavitve vojaških baz v Romuniji in Bulgariji, saj je to po njihovo kršitev dogovora, ter nastanitev protiraketnega ščita na Poljskem in Češkem. Leta 1999 pa je bila CFE ponovno prilagojena novim razmeram v Evropi, vendar ratifikacijo nove pogodbe članice NATA zavračajo, saj Rusija ni umaknila svoje vojske iz Gruzije in Moldavije.

Širitev NATA

Rusija svoje zahteve podpira z več opravičili. Problem Moldavije in Gruzije označuje kot bilateralni dogovor, ki ne spada pod CFE pogodbo. Prav tako opozarjajo, da so novo nastale države, kot so naprimer baltske države (Estonija, Litva in Latvija) niso bile vključene v CFE dogovor, saj so bile prej del Rusije. Prav tako pa se tudi opirajo na širitev NATA leta 1999 in 2004, saj je ta s svojo širitvijo povečal število opreme in vojakov nad raven, ki ga določa pogodba. Slovenija do leta 1991 ni bila predmet te pogodbe, saj Jugoslavija ni bila članica Varšavskega pakta, je pa Slovenija s pristopom v NATO teoretično postala predmet te pogodbe.

Odstop od pogodbe pa je nekako tudi v skladu z zadnjim ruskim rožljanjem z orožjem, obujanjem svojega letalstva in splošnim prebujanjem spečega medveda, ki daje jasno vedeti, da je predolgo spal in da se vrača na prizorišče. S tem bo lahko Moskva ponovno širila oz. večala svoje konvencionalne enote. Iz Moskve je torej zapihal nov, mrzel veter, ki bo dal moč v jadra zagovornikom nove hladne vojne ter proizvajalcem orožja. Hladna vojna je pač dober posel za vojaško industrijo in ta je posledično dober za državo.

Sorodno:
Ruska ruleta
Ruski odgovor protiraketnemu ščitu
Hladna, vroča ali mlačna?
Otročji voditelji
Ali Rusi testirajo NATO?
Putin razkazuje mišice
Profit oboroževanja
Kdo ima večjega…
Resnični jezdeci apokalipse