100% Irony Free

Na Baliju se je zaključila mednarodna konferenca o podnebnih spremembah, ki je bila sklicana z namenom dogovora o razširitvi in dodatnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, kot jih predpisuje Kyotski sporazum. Konferenci se je od začetka obetal neuspeh, saj ZDA, Japonska in Kanada sprva niso bile pripravljene sprejeti ostrejših ukrepov z namenom doseganja tega cilja, zato si poglejmo, kaj se je na koncu izcimilo.

ZDA, ki še do dan danes niso podpisale Kyotskega sporazuma in so tako edina večja industrijska država, ki ostaja izven, so na koncu, po burni razpravi le pristale na to, da soglašajo z nadaljnjimi, dve letnimi, pogajanji, ki naj bi do leta 2009 prinesle nov sporazum o omejevanju izpustov toplogrednih plinov. Kyotski sporazum mora biti dopolnjen do leta 2012, saj je obvezujoč za podpisnice le do takrat. Znanstveniki pa medtem svarijo, da če hoče svet res zaustaviti vse večje posledice segrevanja ozračja, mora še bolj zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in to čim prej. Segrevanje ozračja, dvig morske gladine, posledične spremembe podnebja imajo že danes velike posledice.

Ko so ZDA sprva ponovno zavrnile sprejetje sporazuma o nadaljnjih pogajanjih in je že kazalo, da bo konferenca popolnoma propadla, je delegat iz Papue – Nove Gvineje ameriški delegaciji sporočil naj »vodijo, sledijo ali pa izginejo«. Tudi vsemogočnim ZDA je včasih treba pokazati zobe in jim sporočiti, da vsi ostali ne mislijo več le sedeti in poslušati njenih praznih besed o tem, da edini vedo kaj je dobro za ta planet. Tako je na zadnji dan delegatom 190 držav le uspelo doseči okviren dogovor, ki pa bo šele sprožil nove pogovore o morebitnem novem sporazumu, ki bo nadomestil oz. dopolnil Kyoto. Kljub temu, da je generalni sekretar ZN ban Ki-Mun ZDA pohvalil, da so pokazale fleksibilnost, pa je treba vedeti, da jih dogovor pravzaprav ne zavezuje k ničemur. Edino, kar so ZDA s to potezo pravzaprav storile je, da so se za nekaj časa otresle svetovne jeze ob morebitnem propadu konference.

Tudi zato so prišli iz Balija mešani odzivi. Večina delegatov je pohvalila trdno zavezanost držav v razvoju k prispevku omejevanja izpusta toplogrednih plinov, saj, sploh manjše, k izpustom prispevajo bistveno manj, pa so vseeno sposobne spregledati lastne interese v korist celega sveta, za razliko od velikih gospodarskih velesil, ki niso sposobne niti za ta korak. Tony Juniper in organizacije »Friends of the Earth« je tako dejal, da je bil cilj konference na Baliju dogovor o načrtu, ki bo vodil do novega sporazuma, a načrt o novih pogajanjih nima določenega jasnega cilja. Dodal je še, da so številne države v razvoju na mizo postavile zanimive iz konkretne predloge o nadaljnjih ukrepih, toda ker so »razvite« države tako nepripravljene za konkretne dogovore, bo do kakršnih koli sporazumov še dolga pot.

Tako je res, da konferenca na Baliju ni ravno propadla, vendar pa vzrokov za pretirano veselje tudi ni. Ponovno se je pokazalo, da kljub dokazom o vse večjih podnebnih spremembah ter negativnih učinkih toplogrednih plinov na okolje, nekatere »razvite« države, v mislih imam predvsem ZDA, še vedno raje zanikajo znanost, kot pa da bi končno že naredile korak naprej in se otresle svojih sebičnih nagnjenj. Pohvaliti gre manjše države, ki so ponovno pokazale resno pripravljenost prispevati v skupno dobro. Morda bodo tudi ZDA kdaj spremenile svojo politiko, samo upajmo, da ne bo že prepozno…no, prepozno do neke mere na žalost že je, toda vseeno še lahko zaustavimo vedno hitrejše umiranje našega planeta.