100% Irony Free

Predstavniki ZN za hrano in kmetijstvo so opozorili, da je prišlo do nenadnega in nepredvidljivega zasuka v svetovnih zalogah hrane. Te namreč hitro pojenjajo, cene hrane pa se vrtoglavo dvigajo v zgodovinske ravni. Seveda, pa takšne težave še najmanj prizadevajo razviti svet. Takšno stanje kot danes vlada na tržišču najbolj vpliva na revne države, saj visoke cene in majhne zaloge pomenijo, da bo še manj ljudi prišlo do hrane v že tako revnih, opustošenih in nerazvitih državah.

Strokovnjaki so preračunali, de se bo indeks cen hrane v roku enega leta dvignil za več kot 40%, v primerjavi z že prej nesprejemljivo 9% rastjo. Državam, ki najbolj potrebujejo hrano, se bo strošek uvoza dvignil za 25%, kar pomeni, da bodo morale nekje najti 1/4 več denarja ali pa porabiti za 1/4 manj hrane. Prav tako pa strokovnjaki opozarjajo, da so obstoječe rezerve žita že resno načete oz. so skoraj že pošle. Svetovne zaloge žita so se znižale za 11%, na raven izpred 1980, torej na ravni izpred 27 let. Trenutne je dovolj zalog žita le za 8 tednov (2 meseca) svetovne porabe. Med leti 2000 in 2005 je bilo stalnih zalog hrane za 18 tednov (4 mesece in pol).

Za takšen drastičen dvig cen ZN pripisujejo predvsem razlikam v ponudbi in povpraševanju, ki pa ni več prehodna. Na strani ponudbe gre za dva močna vpliva in sicer za zgodnje vplive globalnega segrevanja, ki je že začelo kazati z zniževanjem velikih rodnih področij na kritičnih mestih na svetu ter velik odmik kmetijstva iz predelave žit za prehrano ljudi v pridelovanje pridelkov za bio goriva (v tem zlasti prednjačijo ravno ZDA, ki so ob enem tudi največjih proizvajalk) in prehrano za živino. Na drugi strani pa se povpraševanje po žitu povečuje zaradi večanja svetovne populacije.

Na vso stvar pa še dodatno vplivajo tudi zelo visoke cene nafte, ki transport in distribucijo hrane zadnja leta še dodatno dražijo. Dodatne črne napovedi pa dodajajo še klimatologi, ki opozarjajo, da se jasni znaki globalnega segrevanja že kažejo in da bodo v prihodnjih letih samo še bolj obremenjevala, saj se bo že tako občutljiva klima še bolj spreminjala. Če spremembe prizadenejo samo eno visoko produktivno področje ali pa če izbruhne kakšna večja bolezen, ki bi prizadela del proizvodnje, bo vpliv na proizvodnjo in cene večji kot si lahko predstavljamo.

Kot enega od teh primerov sprememb okolja so prikazali v nenavadnih vremenskih vzorcih zadnjih let, saj so se suše, poplave in nevihte povečale in s tem posledično že vplivale na proizvodnjo hrane. Izmed najbolj prizadetih so izpostavili Avstralijo in Ukrajino. V Avstraliji je suša, ki je posledica drastičnega zmanjšanja padavin že povzročila, da kmetje prodajajo zemljo in se odseljujejo drugam.

ZDA, Avstralija in Evropa spadajo med države, ki se trenutnim razmeram še lahko prilagajajo z denarjem, tehnologijo, raziskovanjem in razvojem. Medtem ko pa se države v razvoju že manjšim spremembam težko prilagajajo. Že danes so zaloge v Afriki na kritičnih ravneh. Ta raven pa predstavlja tanko črto med zdravjem in boleznijo za veliko ljudi v Afriki. Milijoni otrok v šolah in bolnikov z HIV/AIDS-om se prehranjuje skozi Svetovni program za hrano. Če ti programi prenehajo obstojati, dobijo manj hrane ali pa se jim dvignejo stroški obratovanja, bodo vsi ti otroci in bolniki naenkrat postali podhranjeni in podvrženi boleznim in posledično smrti.

Evropa se je na nedavne spremembe že odzvala z različnimi ukrepi kot so naprimer ukinitev dolgoletnega programa, ki plačuje kmetom, da 10% svojega ozemlja niso uporabljali (s tem so umetno ustvarjali dražje cene hrane in zniževali presežke), z januarjem bodo tudi ukinili vse carine na žitarice za 6 mesecev (s tem bodo lahko evropske države lažje kupovale žitarice drugje), vendar nekateri že opozarjajo, da bodo ravno takšni ukrepi še otežili revnim državam uvoz žita.