100% Irony Free

Danes iz Bele Hiše prihaja navidez spodbudna novica, a kljub površinskemu pozitivizmu ostajajo poteze še vedno negativne. Ameriški predsednik George Bush je namreč odobril dodatno zmanjšanje zalog jedrskega orožja do konca letošnjega leta. Na prvi pogled se to zdi seveda spodbudna novica, a širša slika nam pove, da gre le za pretkano igro ameriške administracije, ki je sedaj občutila tudi težo stroškov tako velikega in brezumnega projekta.

Ameriška administracija bo zaradi dragih in velikih stroškov uničila stare jedrske konice in s tem prepolovila svoje zaloge, saj je hranjenje in vzdrževanje tako velikega števila konic drago in tudi z varnostnega vidika težko nadzorovano. A v zameno za to uničenje, pa bodo Američani zgradili manjše, natančnejše in predvsem močnejše jedrske konice. S tem bodo to zmanjšano število nadomestili z dejansko še večjo uničevalno močjo. Zanimiv je podatek gibanja števila jedrskega orožja med obdobjem po koncu druge svetovne vojne do danes (med ZDA in ZSSR/Rusijo), ki daje vedeti o kakšnih številkah je govora. Je pa res, da spodnji graf prikazuje število konic, ne prikazuje pa dejanske skupne uničevalne moči.

Pri vsem tem pa je zanimiv tudi odgovor administracije na novinarsko vprašanje kakšno zalogo jedrskih konic ima na voljo Amerika. Odgovor na takšno vprašanje je bil seveda pričakovan. Te številke namreč ameriška administracija ne želi izdati. Po ocenah strokovnjakov, pa naj bi po odstranitvi polovice jedrskih konic Amerika še vedno imela med 5.000 in 6.000 kosov.

Amerika tako ostaja na čisto svojem polju, saj bo še v nadaljnje svojo politiko nacionalne varnosti, ki bazira ravno na absolutni jedrski premoči, krojila politiko in usodo tretjih držav, ki bi želele priti do jedrskega programa. Seveda gre sicer za upravičeno skrb, da bi fundamentalni in nasprotujoči režimi v nekaterih državah prišli do jedrskega orožja, vendar pa po drugi strani takšen odnos Amerike drži vse preostale države v nemilosti nekega političnega velikana, ki misli, da lahko vse, tudi svoje t.i. »zaveznike« posiljuje z svojimi prepričanji, metodanimi in razmišljanji.

In če je kje prednost jedrskega orožja, ni v tem, da njegova absolutna uničevalna moč odvrne napad ali pa ga v celoti maščuje, ampak je ta, da manjšim državam daje večji glas in manjši zunanji vpliv na notranjo politiko. In dokler bo seveda politika bazirala na moči orožja in ne na moči argumentov, spoštovanja in medsebojnega bivanja ter bo Amerika skupaj s svojimi člani jedrskega kluba nasilnežev še vedno grozila, renčala ter hinavsko modrovala, obenem pa v svoji senci skrivala neverjetne količine orožja vseh vrst, bodo vedno obstojali različni Irani, Severne Koreje in podobne države, ki jim bodo kljubovale (upravičeno ali ne) ter bo vedno obstojala nevarnost, da bo jutrišnja temperatura na zemlji presegla krepko preko 1000 stopinj.

Žalostno je tudi to, da so določene države, ki v očeh razvitih držav veljajo za drugorazredne države že zdavnaj skupno stopile skupaj in prepovedale jedrsko orožje. Recimo takšni dogovori so se zgodili leta 1967, ko so države južne Amerike in Karibov prepovedale širjenje, namestitev ali izdelavo jedrskega orožja na njihovem ozemlju. Temu se je pridružila leta 2002 celo Kuba, ki je v času hladne vojne povzročila najhujšo jedrsko krizo do sedaj. Potem pa so tu še Jugo-vzhodne azijske države ter afriške države in celo lansko leto centralno-azijske države (bivše članice ZSSR).