100% Irony Free

Zaključek leta 2007 ne bi bilo popoln brez nam in vam dragih ameriških in ruskih cvetk. Pravzaprav bi bilo že čudno, če spet ne bi pisal o nesmiselnosti dejanj obeh držav. Letošnje leto je bilo definitivno rusko. Od prebujanja ruskih medvedov, čiščenja svojih letalskih kril in prodaje tehnologije Iranu do razkazovanja Putinovih mišic in njegovem spretnem krmarjenju po ruski politiki.

Postal je celo Time-ova osebnost leta, označen za novodobnega carja Rusije. Seveda pa so tudi Američani poskrbeli za pridno rast cvetk. Od brezmiselne vojne proti terorizmu, želje po prevladi, mučenja, laganja o Iranu do z gradnjo protiraketnega ščita večanja prepada med Europo in Rusijo.

In tudi tokrat nas niso pustili na cedilu. Militarizem, vzdrževanje oboroženega sveta, krvavi spopadi in nenehne globalne in lokalne grožnje so gonilo orožarske industrije, ki jih poganjata dva od sedmih krščanskih smrtnih grehov – pohlep in požrešnost, zavita v tretjega - napuh. In ravno napuh je značilen za velike države, ki mislijo, da so neuničljive in da lahko počnejo vse, na račun majhnih. Slej kot prej jih njihov napuh udari po roki, a kaj, ko se nočejo, ne morejo ali pa ne znajo naučiti iz zgodovine, tistega zanesljivega pokazatelja resnice.

Rusi so na božični večer namreč poskrbeli, da bo Iran pod svojo novoletno jelko našel čisto pravi protiletalski sistem S-300, s katerim bo lahko mešal štrene ameriškim orlom, ki bodo želeli obdržati svet brez jedrskega orožja. In če Rusija tako nagaja ZDA in oborožuje Iran za morebitni spopad, se pač ZDA temu ustrezno razburjajo. Obsojajo namreč ta dogovor, saj bo s tem, ker bojo Rusi prodali protiletalsko orožje in urili njihove vojake dovolili, da pride Iran korak bližje jedrskemu orožju.

Seveda pa Američani ne bi bili Američani, če ne bi nad mizo obsojali Ruse, pod mizo pa Indiji prodajali 10,2 milijarde dolarjev zajeten kupček orožja, vključno z 126 lovci, da bodo lahko kljubovali zlobnim Kitajcem, ki predstavljajo vse večjo grožnjo. In kaj nam naši preljubi ameriški »podjetniki«, nosilci nujno potrebnih dobrin povedo v svoj zagovor?

“Nicholas Burns: Z navezavo na Indijo želimo nakazati, da prihodnost našega planeta leži v pluralizmu, demokraciji in tržni ekonomiji, ne pa v nestrpnosti, centralno-planskem sistemu in tiraniji. Vir.”

In kaj poreče človek na to, ko izve, da je bil Jezus kapitalist? To da, če bi Jezus živel danes, ne bi bil tesar, ampak trgovec z orožjem. In ne to kakršenkoli trgovec, ampak kapitalistični trgovec z orožjem, vzor ameriških sanj, ki se skriva za besedami »dobiček« in »prosti trg«, kajti le na prostem trgu je vse opravičljivo. Ker denar ne prenaša trpljenja in bolečine ter na njem ni sledov krvi, je pač idealno sredstvo za pranje svoje vesti in duše. Verjetno bi bilo težko pogledati ljudem, ki so izgubili svoje drage v brezumnih vojnah v oči, obenem pa zahtevati plačilo.

Če pa orožje nima pravega pedigreeja, ne prihaja iz prave ekonomije oz. vrli podjetniki dobijo malce konkurence, pa je takšno dejanje vredno prezira. Kajti prosti trg se lahko obrne proti njim. Saj ti zlobni fantje ne igrajo pravilno. Ne razumejo namreč prostega trga, tistega pravičnega kroga, ko mora 90% ljudi na svetu vzdrževati napuh preostalih 10%. Tistih, ki so si večino svojega bogastva pridobili z ropanjem naravnih bogastev ali pa izkoriščanjem delavcev, kmetov in ljudi skozi zgodovino človeštva. Ne razumejo tega sistema, da je kapital dober, dokler ga imaš pač ti in ne govorijo glasno, da samo 0,09% ljudi uspe v tem sistemu, ker prispevajo nekaj novega, izvirnega in 0,90% jih uspe z manipulacijo. Preostalih 99% ljudi pa ne bo nikoli videlo blišča sanj prostega trga. Ker preprosto niso vsi ljudje rojeni za ekonomiste, ker nimajo vsi ljudje IQ večjega od 130 ali pa je njihov dosežek v portfelju minimalen kredit ali drugi dolgovi. In verjetno 2/3 ljudi, ki živijo v državah tretjega sveta, državah, ki jih je pridno izkoriščalo tistih 10% srečnežev, niti ne razmišlja o kakšni jahti, mercedesu ali pa o tem ali bo dobiček njegovega podjetja znašal 3 ali 4 milijone. Želijo si le čiste vode, hrane, tople postelje, zdravja in miru, ne pa, da bodo neprestano bili boj za življenje.

In sedaj ko se leto 2007 končuje, si ponavadi zaželimo lepih želj, se ozremo nazaj in se ozremo v prihodnost. Vsi pisci tega bloga, pa vsem ljudem na svetu želimo, da bi vsi v letu 2008 vzeli trenutek oddiha, se zamislili in spoznali, da nista pekel in nebesa nek prostor po smrti, ampak sta del nas, sedaj, ko živimo tu na zemlji. Sami si ustvarjamo pekel, gorje in sami si ustvarimo svoja nebesa. Imamo svojo voljo, imamo svoje misli in sami odločamo o svoji usodi. Ne iščimo rešitev v iluzijah nekih posmrtnih življenj, ne iščimo odgovorov v glasovih iz neba. Poiščimo odgovore med nami. Najdimo rešitve v trenutnih problemih. Biti drugače je dobro. Biti drugačen je biti svoboden, neobremenjen. Misliti drugače je rešitev, ne ovira. Če smo vsi enaki, vsi trpimo za istimi problemi. Če vsi isto mislimo, ne najdemo rešitve. Samo drugačni so lahko na koncu naš rešitelj. Vsi globoko v sebi nosimo isti zapis. Ne visimo na tabujih preteklosti. Spremembe, razvoj, napredek so bistvo nas. So tista sila, ki nas vodi. Svet ni grajen na teorijah zarote, človek ni človeku sovražnik. So le odzivi na stiske, lakoto, strah in izkoriščanje.