100% Irony Free

Na zadnje v Vsi Juanovi možje …

V rezidenco je planila Urshula Baschovles in pogledala ogorčeno Juana ter dejala presenečeno »Juan??« in nato utihnila ter čakala na pojasnilo. Srce mu je začelo hitreje biti. »Ali vedo za mojo skrivnost??!« si je mislil. Po čelu mu je zdrsela kapljica potu.

In sedaj nadaljevanje… 3 mesece kasneje…

Branjevke in solatne glave iz ozadja

Juan je klečal na kolenih, pred sliko Urshule in razmišljal. Na vratih je nekdo potrkal. Juan je vstal in si poravnal svoje dolgo črno ogrinjalo ter si popravil las in dejal »Naprej«. Vrata so se odprla in v sobo je vstopila njegova prijateljica in glavna šamanka Sophia Muse Cocowish. Juan jo je pogledal. Vse od incidenta v cerkvi je bil trd boj za obstanek z silami Izquierda je izgubil nekaj zvestih prijateljev.

Med njimi je bil tudi vaški vrač Andreas Brachulus. V sebi je začutil glas in spomnil se je dogodkov, kako je Andreas obležal pred vrati vaške gostilne, ko je stopil na bananin olupek in padel na kup gnilega paradižnika. Juan je stekel k njemu in prijel njegovo hladno in negibno telo. Andreas ga je pogledal in dejal »Juan, Juan. Odhajam. Moral boš brez mene. Čas je, da prepustim svoje delo mlajšim.« Juan ni mogel verjeti kaj je slišal. »Neeeeeeeeeeeeeeeeeeee« se je zadrl v nebo in dvignil svoje rdeče roke, s katerih je kapljal paradižnikov sok. »Zakaj!!! ZAKAAAAAAAAAAAAAAAJ!!« je vpil in paradižnikov sok mu je stekel po obleki. Nato se je sklonil in objokoval Andreasovo telo. Po zraku je zasmrdelo po gnilem paradižnikovem soku.

»Gospod Juan!!« je dejala glasneje Sophia in Juana je streslo. Predramil se je iz spominov in jo pogledal v oči. »A jih imaš?« jo je po trenutku tišine vprašal. »Da« mu je odgovorila. Juan je bil namreč na obisku pri svojem bratrancu Lu Meenu v deželi limon imenovani Limonadija, medtem, ko so se doma dogajale drastične stvari. Vse od dogodka v cerkvi, ko so ga postavili pred dejstvo, je moral nenehno biti v ofenzivi. Zazdelo se je, kot, da se je vse zarotilo proti njemu. 57. peres pojoče travice ni imelo več učinka. Sovaščani v vasi Izquierdo so se uprli proti njemu. Da pa še to ne bi bilo dovolj, pa so se v drugih vaseh začele pojavljati govorice branjevk, da Juan pritiska nanje in jih sili, da prodajajo samo rukolo iz Dereche. Ker se nekatere branjevke niso pustile in so ga začele obtoževati, da želi obvladovati stojnice in da je kriv za prodajo stojnic prodajalcem krompirja, ki so tako pridobili pomemben nadzor nad stojnicami in lahko sedaj moteče branjevke pošljejo na delo na njivo.

In že ko se je zdelo, da se bo vse v trenutku sesulo, se je Juanu utrnila ideja. Lahko bi nadzoroval še zadnje pomembno vaško pozicijo – predsednika kmečkih žena in vaških kmetov. Čeprav je šlo bolj za simbolično pozicijo znotraj vaščanov obeh vasi, pa je pozicija vseeno predstavljala nekakšno čast in osvojitev te pozicije bi pomenila totalno prevlado in potrditev njegovega duhovnega dela. Zato je za to mesto podprl svojega dolgoletnega partnerja pri prodaji bučk vaščanom Lorenza Cincorleja. Prav tako pa je predlagal, da se proda vaško podjetje za varovanje buč, denar od prodaje pa se da cerkvi, ta ga bo pa potem razdelila po potrebi med poškodovane kmete, ki so izgubili prste med delom na polju. A vaščani Izquierda so bili enotni. Dovolj so imeli duhovnih napotkov in šarlatanskega zdravljenja duha, zato so za svojega kandidata za predsednika kmečkih žena in vaških kmetov predlagali dolgoletnega uglednega prodajalca semen v Združenih Vaseh Donata Tämayo. V prvem krogu je kljub velikanski javni podpori, Lorenzo doživel hud udarec, zato se mu je v drugem krogu pisalo slabo. Pomagalo mu ni niti to, da je bil eden od veteranov vojne za posevke. Zdelo se je, kakor, da se je vse zarotilo tudi proti Lorenzu. Drugi krog volitev pa je potekal ravno na dan, ko je Juan pil limonado z Lu Meenom v Limonadiji.

»Torej? Kakšni so rezultati?« je vprašal nestrpno. Sophia je pogledala na listek in dejala »Slabše je kot smo pričakovali.« »Kaj??« je jezno dejal Juan in prijel kozarec ter ga vrgel v steno. »Koliko slabše?????« je jezno vzkliknil. »Veliko slabše…« je s strahom dejala Sophia »Lorenzo je dobil samo 32% vseh glasov«. Po sobi se je zaslišalo škrtanje zob. »Pa sem rekel, da je Lorenzo nesposobna žaba. Morali bi predlagati Mihelia Chupacabro.« je tiho dejal. »No predvidevam, da so sprejeli vsaj moj predlog za prodajo?« Sophia je stopila korak nazaj in požrla slino. »Ne. Bilo je še slabše. Tam smo izgubili z 29%« Tisti trenutek je celotno sobo zajela huda, mukotrpna tišina. Takšna, da se je zarezala v ušesa in je pretresla vse konce človekove duše. Nato pa se je Juan rahlo nasmehnil in se obrnil in pogledal Sophio. Nato pa se je začel glasno, skoraj nekontrolirano krohotati. Sophia ga je začudeno pogledala in dejala »Ne… ne razumem…« a Juan se je še vedno smejal. Kar naenkrat pa se je zresnil in dejal s tankim a odločnim glasom. »Gremo nazaj domov. Pusti me samega. Potrebujem čas za razmislek.«

Nekaj dni kasneje…

»Spoštovani člani in članice zbora za vasi, spoštovane vaščanke in vaščani…« je odmeval Juanov govor na izrednem zasedanju Vaškega zbora, ki ga je povzročila pred dnevi izrečena izjava, da Juanov band z prijatelji razmišlja o odstopu, saj preprosto ni več mogoče igrati v takšnem slabem vzdušju, ki trenutno vlada v obeh vaseh. To je povzročilo vrsto zapletov. Branjevke so na veliko začele govoriti o nenadnem problemu. Pozornost od zmage Donata se je preusmerila na nevzdržno stanje in krizo v vladi. Juan je bil navidezno pripravljen predati oblast v roke vaščanom Izquierda, a ti niso stopili na mino in so mu vrnili žogico, češ, da hočejo poštene volitve ne pa ponujeno oblast. Najglasnejši med njimi, Bolivar Pahorez, je dejal, da brez podpore vaščanov še povoha ne oblasti. Vaščani so bili jezni, saj je nenadna kriza povzročila vprašanje, kdo bo prihodnje leto vodil Cvetlično unijo, saj je bil čas, da vodenje Cvetlične unije prevzamejo ravno vaščani Izquierda in Dereche. Situacija je bila celo tako groteskna, da so se smejali vsi prebivalci Cvetlične unije. Pomagal jim ni niti Substral. Juan je nato potegnil zadnjo potezo in se odločil, da bo v Vaškem zboru preveril, ali ima podporo za vladanje Cvetlični uniji in s tem navidezno postavil vaščane Izquierde pred strelski zid. Njegov glas je odmeval po trgu Vaškega zbora. Zasedanje so spremljali vsi prebivalci obeh vasi, branjevke, pridelovalci krompirja, celo visoki predstavniki Cvetlične unije in preostalih svetovnih vasi. Govor je bil dolg.

Več kot dve uri je Juan govoril o neverjetnih zarotah. Za vse naj bi bile krive solatne glave iz ozadja, ki kontrolirajo dogajanje v obeh vaseh. Branjevke širijo laži o preganjanju kislih kumaric iz vaških njiv, o pritiskih nanje, o vse večjem kontroliranju stojnic za prodajo zelenjave. Kar 571 branjevk je podpisalo peticijo proti vplivanju na prodajo in to peticijo poslalo na vse svetovne naslove in s tem nepopravljivo osramotilo in očrnilo Derecho v svetu. Dokazano gre za zaroto Bolivarja Pahoreza in njegovih pajdašev, ki načrtno očrnjujejo vaščane Dereche. Vse stojnice so v lasti njegovih pajdašev. Medtem pa tudi prodajalci krompirja s svojimi koreninami širijo svoje lovke po vaški zemlji in na ta račun nesramno bogatijo. Derecha je uspešna. Pod njegovim vodstvom so povečali prodajo bučka za več kot 5%, imajo najnižji delež brezposelnih kmetov v zgodovini ter pokojnine in plače ustrezno rastejo. Govorice, da se v vasi pojavlja inflacija bučk, da so vse večje razlike med kmeti in da je stopnja revnih kmetov vse višja so le brezmiselne laži, saj lahko on vsak dan vidi sveže željice v smetnjakih.

»Pred nami je predsedovanje Cvetlični uniji. Gre za pomemben dogodek v novi vaški zgodovini, zato moramo stopiti skupaj. Nenehni napadi name povzročajo, da se ne moremo skoncentrirati za zalivanje Cvetlične unije, zato sem se odločil, da danes tukaj preverim ali ima naš bend še zaupanje za predsedovanje tej uniji.« je zaključil po svojem dolgem govoru. Bil je čas za glasovanje. A rezultat je bil že vnaprej pričakovan, saj so imeli vaščani Dereche večinski delež v zboru. Ko se je glasovanje zaključilo je bil rezultat znan. Juan je dobil podporo vseh svojih prijateljev in tako so sami sebi izglasovali zaupnico. V zmagovalnem govoru po glasovanju je Juan med drugim zlasti poudaril boj proti tajkunskim pridelovalcem krompirja, ki predstavljajo za obe vasi nevarnost. Prav tako je poudaril, da lahko njegov bend še vedno neha igrati na vaških žurkah, če jih bodo med predsedovanjem Cvetlični uniji samo narobe pogledali. Vaški zbor se je končal.

Situacija v vaseh se ni spremenila. Kmetje so še bolj nezadovoljni. Pripravili so tudi splošno stavko. Veliki cvetlični zid, ki je ločeval krave Cvetlične unije od preostalih krav Južne Amerike se je razširil in med drugimi zajel tudi obe vasi. Sedaj se bodo lahko krave prosto pasle po vseh vaseh Cvetlične unije. Vse večje težave pa se kažejo tudi na jezerski meji z vasjo Crotessia.

V prihodnji sezoni…

Ali bo oče Juan odstopil ali pa mu bo uspelo predsedovati vseh šest mesecev Cvetlični uniji? Bomo končno izvedeli za Juanovo skrivnost? Bodo volitve v Vaški zbor prinesle temeljite spremembe? Bo duhovno zdravljenje vaščanov postalo še močnejše? Kaj se bo zgodilo z prodajalci krompirjev? Si bodo branjevke končno izborile svobodo? Kdo hudiča je Juanu sešil srajčko?