100% Irony Free

Astronomija nam z vsakim dnem podaja bolj natančne podatke o vesolju, večina je takih, ki nas naravnost osupnejo in ob katerih se pravzaprav zavemo, kako majhni in kako nepomembni smo v kontekstu nepredstavljivih širjav, ki jih ponuja vesolje. Na nedavnem srečanju ameriških astronomov so znanstveniki postregli z novimi podatki, ki so obsegali od rojevanja novih zvezd pa vse do črnih lukenj.

Vesolje je nemiren kraj, vse kar se zgodi, se večinoma zgodi z veliko silo, pravzaprav skorajda nepredstavljivo. Pri čemer se večkrat vprašamo, če Zemlji ne grozi uničenje ob trku s kometom in podobno. Prav na nedavnem srečanju je bilo veliko pozornosti posvečene oblaku plina, ki se z veliko hitrostjo približuje naši galaksiji. Masa oblaka je približno za milijon tiste sonca, proti naši galaksij pa hiti s hitrostjo 240 kilometrov na sekundo.

Po mnenju astronomov se nimamo česa bati, oblak bo namreč v galaksijo vstopil daleč stran od Zemlje in šele čez 40 milijonov let. Medtem, ko se ljudje bojimo, da bi nas lahko kdaj v prihodnosti pogubil kak dogodek, kot je trk asteroida z Zemljo ali pa, da nas pogoltne črna luknja, se ob enem zavedamo, da na to (še) nimamo dosti vpliva. Zemlja je pač del vesolja. Po drugi strani pa ob tem človek vse prepogosto zanemarja drugo vprašanje. Kako vplivati na to, da ne uničimo sami sebe.

Kajti tukaj pa dejansko imamo vpliv. Vse večja grožnja planetu, kot je globalno segrevanje in katastrofalen učinek na okolje, bi se dala preprečiti, če bi se svetovne sile zavedale, kako resen je dejansko ta problem. Namesto tega, pa države še niso sposobne pogledati preko svojih gospodarskih interesov in še naprej izčrpavajo planet. Zadnje čase v »modo« spet prihaja nuklearna tehnologija (jedrske elektrarne), ki naj bi zmanjšale izpust toplogrednih plinov v ozračje. Toda ljudje, ki predlagajo tako rešitev pozabljajo na vprašanje jedrskih odpadkov in tveganja za ves planet ob morebitnih nesrečah (kot je bila tista v Černobilu in na Otoku treh milj). Izzivi so torej pred nami.