100% Irony Free

V DR Kongu je prišlo do podpisa premirja med vlado in uporniki nekdanjega generala Laurenta Nkunde, ki vodi boje na vzhodu države že od leta 2004, ko je zapustil vladno vojsko. Poleg glavne uporniške skupine pod Nkundovim vodstvom je premirje podpisalo še nekaj manjših skupin, v veljavo pa naj bi stopilo takoj.

Za posledicami spopadov in bolezni v provinci Kivu po ocenah mednarodnih opazovalcev umre do 45, 000 ljudi na mesec. Skorajda nepredstavljiva številka, ki je posledica etničnih delitev, ki se vlečejo že vse od evropskega kolonializma in od genocida v Ruandi leta 1994 dalje, če se osredotočimo na novejši čas. Vzrok za spopade je bil namreč, da vlada DR Konga ne stori dovolj za zaščito Tutsijske manjšine v DR Kongu, general Nkunda, tudi sam Tutsi, pa se je pridružil uporu ravno iz tega razloga.

Upati gre, da bo podpisan sporazum prinesel mir v tej državi, ter tako omogočil ustrezne ukrepe za zajezitev revščine in lakote, kar pa bo težka naloga. Naloga, ki ji država v vojni ni kos. Namesto strelov in etničnega razlikovanja morajo strani po podpisu sporazuma svoje sile osredotočiti prav na vprašanje lakote.

Razlikovanje med Tutsiji in Hutuji je grozovite posledice doseglo v sosednji Ruandi, kjer pa se ponovno kažejo tendence po razlikovanju. Tako se je v nekaterih šolah postavilo pravilo, da morajo učenci nositi različne uniforme, po svoji etnični pripadnosti. Prav tako pa so se na policah šolskih knjižnic znašle knjige, ki promovirajo takšne delitve. Delitve, ki so jih v Ruandi uvedli Belgijci za časa njihove kolonialne oblasti.

Na eni strani imamo tako dober znak za prenehanje nasilja v DR Kongu, ki ga morebiti prinese podpis sporazuma o premirju, po drugi strani pa negativne znake o ponovnem tlenju razlikovanja med ljudmi v sosednji Ruandi.