100% Irony Free

Na tradicionalnem srečanju Svetovnega ekonomskega foruma v švicarskem mondenem letovišču Davos, so zunanji ministri Francije, Velike Britanije in Združenih držav pozvali mjanmarsko vladajočo hunto k spoštovanju človekovih pravic, demokraciji in izpustitvi političnih zapornikov. Po vsej nedejavnosti mednarodne skupnosti in neskončnih pozivih in ne ukrepanju, se gre vprašati, kako to, da so se iz svojih toplih foteljev na srečanju sploh spomnili Mjanmara.

Združeni narodi so državi oktobra naložili več zahtev, ki pa jih hunta ni upoštevala. Med te na primer sodi izpustitev vseh političnih zapornikov. Toda , kako resna je trojica (ZDA, VB, Francija) s tem pozivom in, ali ne gre spet za nov medijski trik za javnost, češ, »o poglejte, saj nismo pozabili na Mjanmar!«. Pa so, pozabili so na Mjanmar in to dejansko še preden se je tam zgodil poletni masaker protestnikov.

V vseh desetletjih vladavine vojaške hunte ni nihče storil ničesar omembe vrednega za podporo demokratičnim gibanjem v Mjanmaru (govorim o vladah držav), prav tako ni nihče podrl protestov leta 1988, vsaj ne v smislu, da bi se lahko izognili 3, 000 mrtvim protestnikom. Ampak saj veste, številke so za uradnike in tiste odgovorne na žalost tako le statistika. Brez imen in brez obrazov.

Sedaj, ko so vodilni v številnih državah že skorajda pozabili na poletne dogodke tam nekje v Aziji, se zdi, da je v Mjanmaru hunta spet trdno v svojem položaju. Saj pravzaprav niti ni bila ogrožena, prav zaradi omenjene neangažiranosti mednarodne skupnosti. Denar, ki financira hunto še vedno priteka iz istih podjetji, ki si z upravljanjem plinskih cevovodov že leta in leta zagotavljajo dominantno vlogo na burmanskem trgu.

Tako je res, da je bil Mjanmar pozabljen že veliko prej. Pozabljen pa ostaja še naprej. Lepotna izjava treh zunanjih ministrov na prvi pogled zgleda kot, da jih situacija tam morda le še interesira, a opaziti je ponavljajoče se izraze, kot jih poznamo že iz preteklosti: »Burmanski režim moramo prepričati v spoštovanje zahtev mednarodne skupnosti in v zagotavljanje osnovnih človekovih pravic v državi«.

Pozivov je bilo že veliko, pa vsi vemo, da niso zalegli. Večina ljudi ve, kako se hunta financira in večina jih ve od kod ji orožje (iz Indije in Kitajske), pa vseeno ni nihče ukrenil ničesar, da bi zaprl »pipico«, ki napaja burmansko hunto.