100% Irony Free

Zdi se skoraj nenavadno, da bi se kakšna kolonialna oblast kdaj opravičila domorodnemu prebivalstvu za svoja dejanja. Največkrat gre seveda za grobe posege v njihov habitat, način življenja in kulturo. Kamorkoli je v preteklosti s svojo »gospodovalno« roko stopil beli človek, za sabo ni pustil veliko dobrega za prvotne prebivalce. Prav tako je bilo tudi v Avstraliji.

V takratni prevladujoči logiki, da so Evropejci, ki so se preselili v Avstralijo civilizacijsko veliko bolj superiorni ostalim (domorodnim) ljudstvom, je padla šokantna odločitev, da je treba prebivalstvo Aboriginov ločiti med seboj, ter jih razkropiti po državi, saj naj bi se Aborigini ne bi bili zmožno sami preživljati v novi avstralski družbi. Rasistično naravnana ideologija, ki je imela korenine v doktrini evgenike, poznega 19. stoletja.

Med leti 1869 do 1969 so tako nasilno odvzemali otroke Aboriginov, največkrat tiste, ki so bili mešanega porekla, staršem in jih pošiljali v razne sirotišnice po državi in podobne institucije. Tako so postali last države, starši pa niso imeli do njih nobene pravice. Podlago za taka dejanja sta vlada in cerkvene organizacije dobili v raznih zakonih, ki jih je sprejel zvezni parlament. V vseh teh letih je bilo tako odtujeni okoli 100, 000 aboriginskih otrok.

Postali so znani pod vzdevkom »ukradena generacija«, sploh, ko se je po ukinitvi teh kriminalnih zakonov leta 1970 v Avstraliji prvič začela širiti resnejša debata o preteklih dejanjih v zvezi z Aborigini na sploh. Tako se je zvezna vlada odločila, da se za svoje zločine vsaj formalno opraviči. To naj bi se zgodilo 13, februarja letos. S tem naj bi ukradeni generaciji dali vsaj simbolno zadoščenje. Zgodovina pa ostaja in izbrisati se je ne da.

Kot v Afriki, Latinski Ameriki in drugod, so tudi v Avstraliji zavojevalci z »zahoda« pustili svoj pečat, seveda tudi tukaj negativnega. Ker se iz zgodovine učimo, je potrebno poskrbeti, da se ta dejanja ne pozabijo in, da se stori vse, da se ne ponovijo nikoli več.