100% Irony Free

Potem, ko so v soboto uporniki zavzeli čadsko prestolnico N’Djameno in je že kazalo, da vladne sile izgubljajo, so se v zadnjih dneh razmere spremenile. Uporniki, ki so ostali brez podpore ZN, so se bili prisiljeni umakniti, ter tako omogočili predsedniku Debyu, da ponovno zavzame položaj.

Varnostni svet je minuli torek podprl trenutno čadsko vlado, Evropska unija pa je za nekaj časa ustavila napotitev EUFOR enot v državo (med njimi naj bi bilo tudi 15 slovenskih vojakov). Spopadi z uporniki so povzročili val 20, 000 beguncev, ki so se zatekli v sosednji Kamerun in Nigerijo, danes pa je predsednik Deby že naznanil, da ima »popoln nadzor« nad silami in državo.

Kakšna bo nadaljnja usoda Čada ni znano, toda trenutni predsednik Deby se z uporniki ni pripravljen pogajati o spremembah v državi. Vzrok za nastanek uporniških skupin pa je ravno, da se hoče Deby na vsak način obdržati na oblasti, tudi preko referendumov, ki s katerimi spreminja zakon o številu predsedniških mandatov.

Prav tako pa je v zraku nevarnost, da bi neuspeli poskus državnega udara sprožil še večja trenja med Sudanom in Čadom, saj je trenutna čadska oblast prepričana, da upornike podpihuje Sudan (nekateri od njih so svoj pohod na prestolnico začeli z bližine sudanske meje). Spor pa se vleče že od leta 2006, ko so uporniki prvič poskusili odstraniti Debya.

Tako v Afriki trenutno vre na več koncih, v DR Kongu, kjer je bilo podpisano krhko premirje med uporniki in vladno vojsko, v Keniji, kjer je število ubitih v po-volilnih spopadih doseglo že številko 1000 in v Čadu. Z možnostjo zaostritve odnosov med Sudanom in Čadom. Mednarodna skupnost, še najbolj pa Afriška unija, kot centralna organizacija na kontinentu, bi morala zato dobro odigrati vlogo posrednika med sprtimi stranmi, predvsem v spodbujanju pogajanj.