100% Irony Free

all good things must come to an end

Zadnja meja

Sreda, 13. februar 2008

Da človeška neumnost nima meje že vemo. Da se večina držav na tem planetu obnaša otročje in neodgovorno prav tako. Da si ga nekatere države kar lastijo tudi. Toda, kot tudi že vemo, sam planet ni dovolj, vse te otročje tekme je treba preseliti tudi v vesolje. Pa pustimo sedaj ob strani tekmovanje o tem, kdo bo prej na luni, kdo bo prvi v vesolju itd. Dosti bolj skrbijo namere nekaterih, ki si želijo tudi oboroževalne tekme v vesolju.

Kot danes poročajo na spletni strani BBC-ja, naj bi Kitajska in Rusija pripravljali sporazum, ki bi sodelujoče države zavezal k neširjenju orožja v vesolje. Kar pa je nekaj, česar ZDA seveda ne bodo hotele podpisati. ZDA se že na splošno ne marajo vezati s kakršnimkoli sporazumom, še posebej ne, če ga ne pripravijo same in ni njim v korist. Tudi Rusija in Kitajska, pobudnici tega sicer pozitivnega sporazuma, se ne držita načela neširjenja orožja, sicer na zemlji.

Postavitev jedrskega ščita v Evropi (Poljska in Češka) ter ruski protiudarec z nameravano postavitvijo raket v Belorusiji je le najbolj vroč korak proti novi oboroževalni tekmi, pri čemer pa imamo skoraj na vsakem koraku še druge dokaze, da se temu počasi a zanesljivo bližamo. Vzemimo, da je bil včerajšnji prelet ruskih bombnikov nad ameriško letalonosilko res le »napaka«, pri čemer so Rusi kršili še japonski zračni prostor, toda, če vemo, da so nekateri ameriški poveljniki »trigger happy«, se lahko samo vprašamo, kakšne posledice ima lahko nespametno ravnanje kakšnega ameriškega častnika na slab dan.

Ameriška politika preventivnega napada, ki ji de facto dopušča, da napade kogarkoli in kadarkoli, če si le izmisli sum, da državo nekdo ogroža, prav tako lahko pripelje do novih kriznih situacij, ne le tam kjer se vojna dejansko dogaja, pač pa tudi v mednarodnih odnosih, na primer v primeru ameriškega napada na Iran lahko z gotovostjo trdimo, da se bodo Rusko – Ameriški odnosi močno poslabšali.

Toda svet v katerem živimo je ena sama meddržavna tekma, ki jo trenutno tudi vodijo ljudje, ki so dejansko veterani neke že končane tekme. Hladnovojna miselnost vodilnih politikov v ZDA in Rusiji je tista, ki najbolj ogroža prihodnost planeta. Odstopi od sporazumov, ki sta jih velesili sprejeli še med hladno vojno, sta le še dokaz več. Ruski odstop od pogodbe o orožju v Evropi, ameriško vztrajno zavračanje meddržavnih pogodb in sporazumov (vzemimo na primer njihovo vztrajanje, da mednarodno sodišče ne sme soditi njihovim vojakom (državljanom) ter vlaganje številnih vetov v Varnostnem svetu ZN, ki onemogočajo sprejetje številnih resolucij.

Ko pa se že omenja Kitajska, pa naj samo spomnim, da prav ta država zagotavlja dobavo orožja nekaterim diktatorskim državam, kot na primer Mjanmaru, kjer je Kitajska poleg Indije glavni dobavitelj orožja vojaški oblasti. Zatorej sploh ne preseneča, da bi se nekateri radi oboroževali tudi tako, da svoje orožje nameščajo v orbito. Pa čeprav je bil že daljnega leta 1967 sprejet sporazum, ki to prepoveduje. Ampak saj vemo, sporazumi so tukaj le za okras, le zato, da se jih spoštuje takrat, ko se ima od njih korist, potem pa se jih ovrže, spremeni, »ustrezno dopolni« ali pa dejansko kar ignorira. Miselnost, da si lastimo (lastijo) planet je očitno pregloboko zakoreninjena v glave številnih voditeljev, zato tudi niso sposobni narediti koraka naprej.

Če vzamemo še primer globalnega segrevanja nam le to le še potrdi zgornjo tezo. Večje, industrijsko bolj razvite države le s težavo sprejemajo nove pogoje o zmanjševanju izpusta toplogrednih plinov v ozračje. ZDA kot vemo še do danes niso ratificirale Kjotskega sporazuma, na nedavni konferenci na Baliju, pa so jih morali dejansko prisiliti (še pomnimo slavni poziv ene od držav na konferenci, ko je njihov predstavnik zavpil delegaciji ZDA: »Vodite, sledite ali pa izginite!«), da so vsaj pristali na to, da se bodo še naprej pogovarjali o ustreznem nasledniku Kjota.

Kdaj bo svet za seboj postil to miselnost, da si brezpogojno lasti ta planet in, da lahko z njim dela kar hoče, brez posledic, je glavno vprašanje. Vprašanje, ki bo dejansko odločalo o prihodnosti planeta.

 

Avtor nostalgik, zapisano 13.2. 2008 ob 15:04 pod Hladna vojna 2.0, Vesolje, Svet, Okolje, Aktualno. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

Brez komentarjev na “Zadnja meja”
Na vrh

Komentiraj

Za komentiranje morate biti prijavljeni.

Večja pisava Manjša pisava