100% Irony Free

Volitve v Srbiji so minile, zmagal je Boris Tadić in tako premagal tekmeca in nacionalističnega politika Nikolića. Več o tem tukaj. Kot smo na tem blogu izpostavili že tedaj, pa imata Tadić in Nikolić skupno točko. Oba sta namreč proti odcepitvi Kosova od Srbije. Današnja razglasitev tako pomeni novo prelomno točko v zgodovini tega dela Evrope. Poglejmo si na kratko novejšo zgodovino dogajanj v tej nemirni pokrajini.

Kosovo je v izognitev morebitnim nacionalnim trenjem po drugi svetovni vojni, dobilo status avtonomne province, tedaj bolj z imenom, kot tudi z dejanskimi pooblastili pokrajinskih predstavnikov. Bilo je del Ljudske in kasneje Socialistične republike Srbije, z letom 1974, ko je bila v SFRJ sprejeta nova ustava, pa je Kosovo kot Socialistična avtonomna pokrajina (SAP) v sestavi SR Srbije dobilo skoraj enake suverenosti kot republike, ki so sestavljale federacijo. Tako sta SAP Kosovo in SAP Vojvodina (prav tako v sestavi SR Srbije) dobili tudi predstavnika v zveznem predsedstvu.

Ko so se koncem osemdesetih let na Kosovu začela pojavljati trenja, ki so se začela že leta 1981, so se začeli dogajati famozni mitingi resnice, ki so jih organizirale srbske oblasti. Leta 1987 se je dogodil Miloševićev obisk pokrajine, na kateri je na zborovanju jeznih prebivalcev srbske narodnosti izrekel tisti vzklik: »Nihče vas nima pravice tepsti!«. Srbsko prebivalstvo se je namreč pritoževalo, da jih kosovska milica pretepa. Temu so sledili vse glasnejši pozivi k spremembam v SR Srbiji, ki so med drugim vključevale tudi odvzem avtonomnosti obema avtonomnima pokrajinama.

2. julija 1990 se je Kosovo razglasilo za neodvisno državo, a je državo priznala le Albanija. Leta 1992 je bil izveden tudi referendum o samostojnosti, kjer se je 98% sodelujočih opredelilo za samostojnost pokrajine. Svoj vrhunec v devetdesetih letih so med etnična trenja na Kosovu doživela leta 1999, ko je po začetku oboroženih spopadov in preganjanju albanskega dela prebivalstva posredovala zveza NATO. Zračni napadi na Zvezno republiko Jugoslavijo so trajali 79 dni ter se končali s srbskim umikom iz pokrajine. Od tedaj pa do danes je bilo Kosovo točka raznih sporazumov, rokov in dogovorov med članicami mednarodne skupnosti. Neodvisnost je visela v zraku.

Kakšni bodo odnosi med Kosovim in Srbijo po današnji razglasitvi bo še najbolj pokazal čas, a Srbija je že napovedala, da bo izpodbijala vse sklepe v zvezi s kosovsko samostojnostjo, prav tako pa je zahtevala sklic Varnostnega sveta ZN. Na srbski strani so zaenkrat Rusi in nekaj članic EU, na strani Kosova pa ZDA in EU. Prav zastave ZDA je te dni še najbolj mogoče opaziti po kosovskih ulicah in mestih.

Kot poudarjajo pri EU, naj bi samostojnost pokrajine priznala vsaka članica posebej, govori pa se tudi o skupni deklaraciji. Rusija pa je napovedala, da bo kot stalna članica Varnostnega sveta uporabila veto proti morebitni vključitvi nove države v ZN. Kosovsko vlado in nadzorovano (kot pravijo) neodvisnost čaka torej še težavno delo, sploh, kar se tiče odnosov s Srbijo. Da bo ta le težko sprejela odcepitev Kosova pričajo tudi včerajšnje demonstracije pred slovenskim veleposlaništvom v Beogradu.