100% Irony Free

Te dni so v ZDA obeležili 5 obletnico svoje invazije na Irak. V vsem tem času, se je že večkrat izkazalo, da je bil napad neupravičen, da so bili dokazi, s katerimi so opravičevali začetek operacije izmišljeni (med drugim tudi znana predstavitev tedaj državnega sekretarja Colina Powela v Varnostnem svetu ZN), ter da ZDA in koalicijske države niso našle nobenega orožja za množično uničevanje in Tony Blairjevega gorečega govora po TV kako nevarno je lahko orožje za množično uničevanje in kako pravilna je politika preventivnega napada.

Ob peti obletnici tega protipravnega napada lahko torej še enkrat več naredimo preglednico okupacije ter posledice. Žalostno dejstvo je, da je zaradi vojne prišlo do popolne destabilizacije države, ter da so se znotraj te začeli številni spopadi med različnimi etničnimi skupnostmi.

Ameriške korporacije so, skladno z washingtonsko doktrino o podeljevanju ekskluzivnih licenc podjetjem in ZDA in koalicijskih držav, zasedle vsa pomembnejša mesta v državi, ter tako pod svojo taktirko dobila nadzor nad izgradnjo cest, letališči, plinovodi, naftovodi, zdravstvenim sistemom in še in še.

Najbolj tragične so seveda smrtne žrtve. Od začetka vojne marca 2003 pa do danes je umrlo že okoli 90,000 civilistov. Torej tistih, ki bi bili, če do vojne ne bi prišlo, najbrž še živi. Ob obletnici so številni mediji bolj kot to številko navajali številko 4,000, ki predstavlja število ubitih ameriških vojakov od 2003 pa do danes. V oči zbode tudi podatek, da je velika večina bila ubitih po tem, ko je ameriški predsednik Bush mlajši 1. maja 2003 oznanil konec spopadov z sloganom “Mission accomplished”. Od takrat so se v državi zvrstili številni spopadi med okupacijskimi silami in uporniki, glavna žrtev pa so kot vedno civilisti, ki živijo v tveganih razmerah.

Prav te dni pa se v Iraku odvijajo novi spopadi in sicer v Basri, kjer so se iraške oborožene sile spopadle s Šiiti. Tja so poslali okoli 15, 000 vojakov. Basra je bogata z nahajališči nafte in trenutna iraška oblast se boji, da bi padla v roke uporniškim šiitom.

Podporo iraškim silam dajejo tudi britanske enote, predvsem z zračnimi napadi na pozicije upornikov. Tako je tudi tokrat bolj kot ne glavni razlog spet nafta ter nadzor nad njo.