Usode protestnikov
Četrtek, 3. april 2008Nedavne demonstracije v Tibetu, ki so se razplamtele 14. marca dobivajo novo poglavje. Po tem, ko so dejanja in nasilje kitajskih oblasti nad protestniki obsodile številne države ter nekatere celo pozvale k bojkotu olimpijskih iger ali vsaj otvoritvene slovesnosti, so se sedaj na Kitajskem odločili, da bodo prijete protestnike ožigosali za kriminalce in jim sodili.
Medtem, ko je kitajska oblast tista, ki okupirano provinco ohranja v svojih krempljih, šteje vse, ki se kakorkoli postavijo za lastne pravice, kot kriminalce, kot tiste, ki rušijo družbeno ureditev, ki jo diktira Peking, pa čeprav to počno na miren in ne konflikten način. Nasilje, ki je nastalo iz sprva mirnih protestov, je bilo predvsem posledica napadov kitajskih varnostnih sil zoper protestnike.
Kot poroča današnji Dnevnik, naj bi protestnikom sodili še pred 1. majem. S tem naj bi kitajska vlada postavila zgled, kaj se zgodi, ko se kdo zoperstavi njeni avtoriteti. To je tisti avtoriteti, ki bo letos gostila športno tekmovanje, ki v svoji osnovi promovira mir in sodelovanje med narodi. Tako v oči zbode še ena vest in sicer, da so na tri in pol leta zapora obsodili kitajskega aktivista Hu Jia, ker naj bi širil anti-kitajsko propagando, ko je govoril o kršenju človekovih pravic v tej državi.
Kot poroča Amnesty International, naj bi s tem kitajska vlada, kot v zgoraj omenjenem primeru, poslala vsem aktivistom jasno sporočilo, kaj se jim lahko zgodi, če bodo svet opozarjali o dejanskem stanju človekov pravic, sploh sedaj, ko so na obzorju OI, ki so že tako pod velikim moralnim vprašajem prav zaradi tega. Zapiranje protestnikov in aktivistov so torej najnovejše novice (čeprav na žalost ne nove). Ob vseh teh »jasnih sporočilih« bi lahko tudi svet poslal bolj jasno sporočilo, ne samo glede olimpijskih iger, ampak kar je bolj pomembno, glede zavestnega kršenja človekovih pravic na sploh.











imam občutek da danes človekove pravice niso nič vredne in jih lahko tepta kdor se spomni
Težko dojemam resničnost stanja, ko lahko nekdo z močjo in nasiljem vsem pred očmi tepta ljudstvo, ki se braniti ne more niti ne zna. Tibet in njegova kultura od nas vseh terjata ukrepanje za njeno rešitev! Ali je res, da pohlep po denarju premaga še tako vnebovpijoče krivice in grozodejstva, ki se godijo že desetletja na strehi sveta?
Zahod je v svoji panhipokrizijie sokriv za trpljenje tibetanskega ljudstva in dežele pod nasilnom kolonizacijo Kitajcev. Kriv zato, ker zahod nosi žive zgodovinske izkušnje, kaj pomeni popuščanje pred krivico in genocidnim nasiljem.
Olimpijskim igram v Pekingu bi se nujno moral odreči ves svobodni svet, da se pove jasno sporočilo o nestrinjanju z vladno politiko do Tibeta.