100% Irony Free

Te dni smo bili priča nemirom na Haitiju, ko se je hrana, med drugimi tudi zaradi visokih cen nafte, podražila nad meje razumnosti in povzročila nasilne nemire na Haitiju. Ti so se začeli v revnih predelih Haitija, kjer je pomanjkanje hrane veliko. Brazilski pripadniki mirovnih sil Združenih narodov so včeraj začeli razdeljevati riž, fižol, sladkor ter olje in s tem skušali pomiriti prebivalce revnega barakarskega naselja.

Haiti pa ni edina država, ki so jo že zajeli nemiri, le da je tu kriza tako globoka, da je povzročila padec vlade te države. Nemiri se že pojavljajo recimo v Egiptu, na Filipinih, v Afriki pa so vojne in nemiri že tako ali tako stalnica. Vse hujša kriza razpoložljivosti hrane že kaže na uničenje celotnega napredka, ki je bil v boju proti globalni revščini dosežen v zadnjih letih.

Na rekordne cene hrane in nafte pa ostro opozarjata tako mednarodni denarni sklad kot tudi Združeni narodi. Kriza zaradi hrane je tako globoka, da lahko slika, ki jo vidimo na Haitiju, v prihodnjih letih velik del tretjega sveta. Na milijone ljudi bo stradalo, otroci bodo zaradi podhranjenosti najbolj trpeli, nemiri pa bodo vsakodnevni prizor. Na Tajskem in v Pakistanu je strah pred nemiri tako velik, da je vlada morala skladišča hrane zavarovati z vojsko.

Tudi v razvitih državah, ki jih takšne podražitve prizadenejo najmanj, se že kažejo posledice. Dražja hrana in nerazumne cene nafte in recesija sta v ZDA povzročili poljedelsko mrzlico, ki povzroča, da se veliko Američanov seli na podeželje kjer bo pridelovalo hrano.

To potrjujejo tudi podatki Roberta Moskowa, analitika za živilsko industrijo pri podjetju Credit Suisse, ki pričakuje, da se bo letos dohodek od poljedelstva v primerjavi z zadnjimi desetimi leti povečal za 51 odstotkov.

V Sloveniji se kriza na svetovnem trgu pozna le v obliki visoke inflacije. Ravno danes je prišla informacija o novi rekordni inflaciji na evro-območju, ki znaša 3,6%, najvišja pa je ravno v Sloveniji z 6,6%. Ta visoka, rekordna inflacija pa je ravno posledica rekordnih cen nafte in hrane.

Po zadnjih podatkih Svetovne banke se je cena pšenice v zadnjem letu in pol po svetu zvišala za 181 odstotkov, cene hrane pa so se na globalni ravni zvišale za 83 odstotkov. V samo dveh mesecih so cene riža dosegle zgodovinski rekord s 75-odstotno rastjo na globalni ravni, na nekaterih tržiščih pa celo višjo. Cena štruce kruha se je v večini revnih držav v enem letu več kot podvojila.

Se nam torej obetajo v prihodnjih letih svetovni nemiri večjih razsežnosti? Mogoče celo vojne? Svetovnih zalog hrane je le za nekaj tednov. Kaj bomo storili, če še te skopnijo? Veliko je možnih scenarijev, tudi tisti hujši, ko množice lačnih državljanov tretjega sveta začnejo pritiskati na meje razvitih držav. Te se odzovejo kot se pač znajo in zaprejo meje ter tja pošljejo vojsko. Cene nafte tako še dodatno ponorijo, cena hrane se še dvigne in začne se neskončni začarani krog dobro zrežiranega Hollywoodskega filma. In kaj je pri vsem tem najbolj groznega in bolečega? Za odpravo lahkote in nahranjenje lačnega prebivalstva bi bilo po podatkih ZN dovolj med 10 in 20 milijard USD. To pa bo kmalu samo odstotek vrednosti denarja, ki ga bodo ZDA zmetale za vojno v Iraku.