100% Irony Free

Tisto drugo, seveda. Saj najbrž razen glav v Washingtonu ter vladajočih elit v državah, kjer bi ZDA rade postavile t.i. protiraketni ščit, nihče ne verjame, da ga bodo tja dejansko postavljene za zaščito Evrope in ZDA pred morebitnimi napadi »odpadniških« držav. Tukaj imajo snovalci te megalomanske, neumne ideje v mislih predvsem Iran, ter razne teroristične skupine, ki bi utegnile priti do raket dolgega dosega in tako napasti »zahodne« države.

Kako brez pomena je sama ideja, sedaj poudarjajo tudi nekdanji sodelavci Pentagona. Med drugim je tudi Philip Coyle, ki je bil včasih pri obrambnem ministrstvu zadolžen za testiranje orožja, med zaslišanjem pred komisijo v kongresu povedal, da ščit, kakršnega snujejo ameriški vrhovi in vojska ne bi mogel služiti namenu, ki ga že nekaj let ZDA prodajajo svetu. Poleg tega pa so v celoten projekt ZDA vložile na milijarde ameriških dolarjev. Ta denar bi bil vsekakor bolj potreben drugje, kot pa v proračunu obrambnega ministrstva. Poleg tega pa je, kot še poudarja Coyle, ogroženost, ki jo kot izgovor za postavitev uporabljajo v Washingtonu, zelo precenjena.

Vrabci na veji že dolgo čivkajo, da se z vojaško silo ne bo dalo rešiti nastalih problemov. Vzrokov za razne napade proti institucijam, ki predstavljajo ameriško državnost (in državnost drugih držav) ni iskal nihče. Golo vojaško udarjanje in uničevanje držav je prineslo le še večjo nestabilnost nekaterih regij. Na spremembo imperialistične politike, ki je privedla do zloglasnih napadov 11. septembra ni pomislil nihče. Kako tudi bi, ko pa bi to za korporativno elito pomenilo dobesedno »nov svet« v katerem pa jim monopol, kakršnega uživajo sedaj v domačih državah in (skoraj še več) po svetu ne bi bil kar samoumeven kot sedaj. Za vsem tem pa je povečini stala vojaška sila, ki je z raznimi akcijami in posegi zagotavljala obstoj “prijateljskih režimov”, skoraj vedno diktatorskih.

Razkazovanje orožja, kar postavitev protiraketnega ščita dejansko je, pa ni skoraj nič drugega kot zagotavljanje vojaške moči in dostopnosti vojaške sile tam, kjer se v trenutku zdi potrebno. Saj vemo, da se lahko »obrambni« namen takega »ščita«, kaj hitro obrne v napadalni namen. Sploh tedaj, ko bo potrebno branit interese (gospodarske) velesile. Sem dodamo še kak izgovor, kot je bilo to v primeru Iraka orožje za množično uničevanje in volila: dobilo nov – star recept za novo posredovanje v imenu »boja proti terorju«.

O postavitvi protiraketnega ščita na svojem ozemlju bo soglasje moral dati češki parlament, kakor tudi poljski. Večina prebivalstva je odločno proti (okoli 70%), a to ni odvrnilo nove poljske vlade, da se je z ZDA pogajala o postavitvi ščita po principu: daj-dam. S tem, ko so ZDA Poljski obljubile pomoč v urjenju in dobavljanju njihovih oboroženih sil, saj naj bi bili ogroženi, bojda celo s strani Rusov. Kar pa je še en problem protiraketnega ščita. Pred kratkim pa so postavitev ščita odobrili še na vrhu Nata v Bukarešti. Tako se nadaljuje strategija udarcev in sile, politika »preventivnega« napada, ki svet pelje vedno golobje v oboroževanje, možnost vojn in revščine. Če bi vse te milijarde namenili raje za lajšanje in odpravo lakote …